SNS in DNS pozivata poslovodstvo Dela k poštenemu socialnemu dialogu ter ohranitvi kritičnega in kakovostnega novinarstva

Ob napovedanem kolektivnem odpuščanju delavcev Dela lastnika in upravo Dela vnaprej pozivamo k spoštovanju delovnopravne zakonodaje in ostro nasprotujemo nadaljevanju prakse odpuščanj brez dogovora s socialnimi partnerji. Ob tem opozarjamo, da krčenje stroškov z odpuščanjem novinarjev ne more biti vsakokratni model reševanja padanja naklad in da vodi v zaton kritičnega novinarstva in javnosti, s tem pa ogroža tudi demokratične standarde. Za razvoj in socialni mir v družbi je ključna vzpostavitev dialoga, ki bo poiskal optimalne rešitve v upravljanju kadrov in medijskih vsebin, ne nazadnje ne le v interesu lastnika, ampak tudi v interesu kakovostnega novinarstva in javnosti.

Poslovodstvo medijske družbe Delo je delavske zastopnike včeraj seznanilo s spremembo organizacije in sistemizacije delovnih mest ter jim predlagalo dogovor o merilih pri določanju presežnih delavcev z namenom optimizacije stroškov dela. Hkrati s ponujenim paketom za kolektivno odpuščanje uprava vnaprej poziva reprezentativna sindikata in Svet delavcev, naj k spremembam podajo pozitivno mnenje. Pričakovanje soglasja k odpuščanjem kaže na podcenjevalni odnos in nizko kulturo delodajalca do socialnega dialoga, saj je odločanje brez ustreznih in kompetentnih podatkov nemogoče.

Podcenjevalni odnos do zaposlenih, kot tudi produkta, torej vsebine časopisa, je povezan z zasledovanjem kratkoročnega cilja, ki je dobiček. To je osnovni cilj uprave, ki že od leta 2015 vodi politiko rezanja stroškov dela, v pretežni meri ne glede na škodo časopisu, ki je bil s svojo razvejano mednarodno in nacionalno dopisniško mrežo, številnimi kakovostnimi prilogami, različnimi formati in kompetentnimi pisci tradicionalno steber slovenskega novinarstva.

Optimizacija stroškov dela, kot jo je  izvajala družba do danes, je, milo rečeno, sporna. V letu 2016 je vključevala val odpuščanj, ki so se v enem primeru izkazala za nezakonita, saj ni bil sprejet program razreševanja presežnih delavcev, ampak se je zakonodaja izigravala s postopnim, dolgotrajnim odpuščanjem. Hkrati je imela družba velike težave s prikrito zaposlenimi novinarji in tudi z najemanjem delavcev preko agencij. Po valu odpuščanj se je do lani zaposlenost zmanjšala za 40 delavcev,  stroški dela za dobrih dva milijona evrov ali 14 odstotkov, pri upadanju prihodkov za dobrih 9 odstotkov. Zmanjševanje stroškov dela je v dobrih šestih desetinah nadomeščalo upadanje prihodkov in zagotavljalo solidni dobiček.

Zaradi dosedanje slabe prakse socialnega dialoga ob napovedanem kolektivnem odpuščanju sindikat in društvo pozivamo upravo k popolnemu in enakovrednemu informiranju, saj drugače socialni partnerji ne moremo deliti tveganj in odgovornosti, kot je uzakonjena. Prepričani smo tudi, da korektni dialog tveganja za zaposlene in družbo lahko občutno zmanjša. Vnaprej opozarjamo tudi, da je v interesu obeh strani mirno reševanje nesoglasij, saj bodo sicer morebitni stroški napovedane optimizacije večji od kratkoročnih koristi.

Ne nazadnje pa v medijskem poslu ne bi smeli nikoli pozabiti na našega največjega zaveznika, ki je javnost. Dolžnost vsakega medija je ohranjanje profesionalnega in kritičnega novinarstva, kar je nemogoče brez (številčno zadostne in kakovostne) redakcije novinarjev in fotoreporterjev. Rezanje stroškov izključno na plečih novinarskih in fotoreporterskih ekip je zato nesprejemljivo.

Izvršni odbor Sindikata novinarjev Slovenije

Izvršni odbor Sindikata novinarjev Dela

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije