Vzpon podkastov, zaton Facebooka

Zase pravi, da o podkastih toliko govori, da že sliši svoj odmev. Matej Praprotnik je pomočnik direktorja Radia Slovenija in štipendist programa inovacijsko novinarstvo na Univerzi Stanford, ki trdi, da če ne poslušate podkastov, ne veste, kako raznolika je digitalna krajina. Izpostavlja dejstvo, da prihaja do zatona Facebooka in vzpona podkastov. Nekateri pogumni mediji, kot je brazilski Folha de S. Paulo, z jasno začrtanimi digitalnimi vizijami, so Facebook že opustili. Zgolj vprašanje časa je, kdaj bodo temu zgledu sledili tudi drugi mediji in Facebooku rekli stop. 

Zakaj navijate za podkaste?

Zelo mi je všeč njihova estetika, navdušen sem nad enostavnostjo uporabe in nad vsebinami, ki jih ponujajo. V resnici so najbolj bogat vir »non-fiction« pripovedovanja.

Zakaj govorimo o zlati dobi podkastov?

Zlata doba je precej vezana na dogajanje v ZDA, kjer se je res zgodil razcvet. Veliko je pri tem imel tudi njihov javni radio, ki je pripomogel k razvoju nove radijske estetike. Število podkastov se je povečalo in tehnologija je že toliko dostopna, da je ta hip ponudba zelo bogata. Najbogatejša doslej. Pa tudi največ poslušalcev ima. Zlata doba pa se pomika tudi proti nam. Ugotovili smo, da so podkasti dejansko zanimiv digitalni produkt.

V intervjuju na Mladino (2008) ste rekli, da na slovenskih radiih, še posebej na Radiu Slovenija, nimajo dovolj posluha za podkaste. Mislite, da se je v tem času dosti spremenilo?

Trajalo je kar nekaj časa, preden je radio to storitev vzel za svojo. Vmes pa se je razvilo tudi občinstvo. Število poslušalcev podkasta raste, še vedno pa ni to nekaj neverjetnega. Poslušanost podkastov raste zaradi dostopnosti in zmogljivosti mobilnih telefonov, pa tudi slušalke postajajo vse boljše.

“Novinarstvo v svojem bistvu ostaja enako.”

Kako tehnologija vpliva na razvoj sedanjih oblik novinarstva?

Novinarstvo v svojem bistvu ostaja enako in ga tehnologije ne spreminjajo. Kar se najbolj spreminja, so navade, dobre zgodbe pa ostajajo dobre zgodbe. Posebnega napredka v sami tehnologiji ne pričakujem.

Kako se identiteta radia izgublja za novimi audio oblikami?

Mogoče bi se na neki točki lahko malo izgubila identiteta programa, vemo pa, da je izjemno pomembna tudi identiteta oddaje in voditelja. Radio zaradi podkastov ne izgublja, prej obratno – podkasti predstavljajo možnost širitve. Moja teza je bila, da je podkast priložnost za javni servis in v to verjamem še zdaj.

Nekatere radijske postaje v podkaste niso vlagale in zdi se mi škoda, da so zanemarile področje, ki tako zelo hitro raste.

Kakšna je podkast publika?

Natančnih raziskav za Slovenijo nimamo, tako da zelo težko karkoli sklepamo. Po evropskih podatkih vemo, da so poslušalci podkastov večinoma mlajši od petintrideset let. Tako sklepamo tudi za Slovenijo. Se bo pa ta meja pomikala navzgor.

Večina poslušalcev je mlajših in zato moraš razmišljati tudi o primernih vsebinah. Jasno je, da poslušalcev ne moremo nagovarjati z obstoječimi oddajami, ampak moramo zanje delati nekaj posebnega. Kar Odbita do bita je.

“Kolikokrat nas bo moral Facebook še razočarati, da bomo rekli: dovolj je?”

Zakaj vsi slovenski mediji uporabljajo Facebook?

Ker so vsi mediji nasploh prisotni na Facebooku. S tem sicer ni nič narobe, je logična posledica razvoja družabnih omrežij. Edino, kar se sprašujem, je, do kdaj bo to sploh smiselno.

Zakaj bi prišlo do njegovega zatona?

Že zdaj vidimo, da prisotnost medijev na Facebooku ne daje več nekih posebej dobrih rezultatov. Zato me dejansko zanima, kolikokrat nas bo moral Facebook še razočarati, da bomo rekli: dovolj je.

Kako se je spremenilo delovanje Facebooka v povezavi z mediji?

Zadnja novica je, da bi Facebook večjim medijem celo delil del prihodka, zato ker ponujajo njihove novice. Ampak, kdo bo spet izpadel? Manjši mediji. Spet bodo dobro pokriti velikani, ki jim je digitalna revolucija dejansko prinesla izrazito korist. Manjši in lokalni mediji pa se lahko ‘postavijo na glavo’, saj na Facebooku nimajo sogovornika.

In moja teza je, da Facebook ni zares sogovornik medijev. Je sicer sogovornik nekaterih medijev, a ni dober, odkrit in transparenten partner. Vprašanje je, če si to sploh želimo.

Uporabni nasveti za obnašanje medijev na družbenih omrežjih? 

Ne bi si želel, da mediji preprosto sledijo temu, kar Facebook priporoča. Želel bi si, da kritično sprejemajo, kar se dogaja z njihovimi vsebinami na družbenih omrežjih. Naj si postavijo merljive cilje in če jih ne dosegajo, razmislijo o strategijah.

Bizarno je, da število oboževalcev načeloma še vedno raste, ampak doseg upada. Vprašanje je, kaj je nam ključno merilo. Zdaj je čas za vprašanja, ali je to res v redu in ali nam koristi. Za neko publiko zagotovo koristi, ampak kako dolgo še.

“Novice niso stvar, ki bi bila posebej privlačna za družbena omrežja.”

Katera družbena omrežja se medijem splača imeti oz. biti na njih aktiven?

Smiselno je razvijati lastne storitve, torej spletno stran. Prva skrb medijske hiše bi morala biti spletna stran. Nato sledijo podkasti, newsletterji, ki so zelo učinkovito komunikacijsko sredstvo, na katerega smo popolnoma pozabili. Nanj gledamo kot na obliko marketinga, ampak kaj pa je Facebook drugega? Še vedno se sicer da družabna omrežja smiselno uporabljati, če veš, zakaj. Sam pogrešam jasen in realen cilj.

Kakšna je uspešnost slovenskih medijev na družbenih omrežjih?

Slovenski mediji na družabnih omrežjih niso preveč uspešni. Izrazito uspešne so komercialne radijske postaje. A pri njih ne gre za novice, kar je še en dokaz, da novice niso stvar, ki bi bila posebej privlačna za družbena omrežja. Dobro funkcionirajo šale, novice pa ne.