Za žvižgače ključna ureditev njihove zaščite

Ljubljana, 08. decembra (STA) – Žvižgači za javni interes tvegajo lastno varnost, zato je pravna ureditev zaščite ključnega pomena za nadaljnje razkrivanje gospodarskega kriminala, davčnih utaj in korupcije. Odpravljanje nepravilnosti na podlagi razkritij je dolgotrajen proces, so ugotavljali govorci na drevišnji okrogli mizi Žvižgači – varuhi javnega interesa.

Države, ki dajo kaj na boj proti korupciji, sprejemajo zakonske določbe o zaščiti žvižgačev. V Sloveniji še nimamo samostojne zakonodaje, ki bi jih ščitila, je opozorila avtorica knjige Žvižgači, mediji in korupcija Alma Sedlar.

Slovenska zakonodaja po oceni Sedlarjeve na področju zaščite žvižgačev ni tako slaba. Tudi ugotovitve evropske komisije iz leta 2014 so pokazale, da je zakonodaja dobra, implementacije pa še šepa. Pri zaščiti ne gre vedno zgolj za zaščito identitete, ampak tudi za pomoč žvižgačem pri mobingu, povračilnih ukrepih in drugih stiskah, ki jih doletijo pri razkritju, je še navedla Sedlarjeva.

Področje zaščite žvižgačev je treba celovito urediti in vzpostaviti sistem, ki bi žvižgačem omogočal varno prijavo, pri tem pa je ključno aktivno delovanje celotne družbe, je prepričan generalni sekretar Transparency International (TI) Slovenija Vid Doria. TI po Evropi že sedaj s posebnimi centri za zagovorništvo žrtvam in pričam korupcije omogoča varno prijavo kaznivih dejanj.

Prav tako je po njegovem mnenju pomembno, da ljudje prijavljajo koruptivna dejanja, pri čemer pa njihov interes ni relevanten. S tem se ni strinjala novinarka časnika Delo Anuška, saj je za novinarsko delo izjemno pomembno, da novinar presodi motiv in vlogo prinašalca informacij. Delićeva sicer težko ocenjuje namene anonimnih virov, ki so botrovali razkritju Panamskih in Rajskih dokumentov, a so z njenega vidika “absolutno plemeniti”.

Tudi evropski poslanec Igor Šoltes je v času njegovega dela na računskem sodišču presojal verodostojnost prijav. “Viri se pogosto ni želeli razkriti. Takrat smo preverjali, ali so navedbe tehtne. Velikokrat se je pokazalo, da gre za medosebna obračunavanja ali blatenja,” je dejal. Po njegovem mnenju so žvižgači tudi “izredno pomembni za zdravje družbe, za znižanje škode, ki se dogaja v javnem in zasebnem sektorju”.

“Odpravljanje anomalij na podlagi razkritij je tek na dolge proge. Počasi se vse več ljudi in organizacij zaveda, da je treba nekaj narediti,” o učinkih razkritij Panamskih in Rajskih dokumentov meni Delićeva. Sistem je namreč pregloboko vkoreninjen v globalno ekonomijo, da bi ga bilo mogoče spremeniti na hitro.

Nove tehnologije so po besedah Delićeve pripomogle, da lahko novinarji varno komunicirajo z žvižgači in varno prejemajo podatke. A je zato potrebnega nekaj znanja in poznavanja določenih orodij. Med slovenskimi kolegi je po njeni oceni zelo malo zavedanja, znanja in sposobnosti za šifrirano komuniciranje. “Novinarji smo vir dolžni zaščititi tudi z varno komunikacijo,” je ob tem poudarila Delićeva.

Evropski parlament je oktobra od evropske komisije zahteval pripravo zakonodajo za celovito zaščito žvižgačev. Po Šoltesovih navedbah je bilo kar nekaj poskusov oslabitve besedila, interesa za zaščito žvižgačev pa pri marsikomu ni. Po oceni evropskega poslanca je pomembna tudi ustanovitev organa, ki bi celovito obvladoval področje zaščite žvižgačev.

Okroglo mizo sta pred mednarodnim dnevom boja proti korupciji, ki ga bomo obeležili v soboto, organizirala Transparency International Slovenija in Društvo novinarjev Slovenije.