Ob prelomu leta: Na medijskem področju veliko negotovosti, a tudi solidarnosti

Ljubljana, 5. januarja – Leto 2021 je bilo leto boja za obstanek profesionalnega novinarstva v zaostrenih pogojih dela. Slovenska tiskovna agencija (STA) se je po zaustavitvi državnega financiranja stečaju izognila z donacijami in prodajo terjatev. Brez državnih sredstev je ostalo tudi več drugih medijev. Na RTVS pa kadrovskim spremembam že sledijo programske.

STA, ki je ob 30-letnici dobila državno odlikovanje, red za zasluge, je lani, kot za krajši čas že jeseni 2020, več kot 300 dni delovala brez državnega plačila za javno službo, ki jo opravlja, oziroma brez polovice vseh prihodkov.

Vladni urad za komuniciranje (Ukom) je vzpostavitev najprej pogojeval z vpogledom v določeno dokumentacijo, pozneje se je spraševal, ali gre za nedovoljeno državno pomoč, nazadnje je problematiziral način opravljanja in financiranja javne službe od sprejetja zakona o STA leta 2011. V ta namen je sprejel posebno uredbo, ki se je od financiranja dejavnosti premaknila v financiranje po produkciji oziroma na kos. STA uredbo izpodbija na sodišču.

Zaradi neuspešnih pogajanj je predčasno odstopil direktor STA Bojan Veselinovič, nasledil pa ga je, sprva kot v. d. nekdanji generalni direktor Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Igor Kadunc.

Ta je z Ukomom tik pred stečajem, ki se mu je STA čez leto izognila tudi s prodajo terjatev in zlasti z okoli četrt milijona evrov donacij, zbranimi v okviru kampanje Za obSTAnek, novembra sklenil pogodbo za financiranje do konca lanskega leta, pozneje pa še sodno poravnavo za poplačilo zapadlih terjatev.

Ravnanje države je sprožilo ogorčene odzive novinarskih organizacij doma in po svetu, ob predsedovanju Slovenije Svetu EU pa bilo deležno velike pozornosti tujih medijev, Bruslja in Sveta Evrope. Na drugi strani je v podpori agenciji združilo številne slovenske medije in civilno družbo.

Tudi v novo leto je STA stopila v negotovosti, saj pogodba za financiranje za letos še ni podpisana.

Na RTVS v znamenju kadrovskih sprememb

Za RTVS pa je leto kadrovskih sprememb. Njen programski svet je že prvi mesec v letu za novega generalnega direktorja javnega zavoda imenoval takratnega predsednika nadzornega sveta RTVS Andreja Graha Whatmougha, ki je v drugem krogu premagal takratno direktorico Televizije Slovenija (TVS) Natalijo Gorščak.

Dotedanji generalni direktor Igor Kadunc, ki je izpadel v prvem krogu, Grahu Whatmoughu medtem na sodišču očita neizpolnjevanje formalnih pogojev za prevzem funkcije. Pričakovati je, da bo zadeva obravnavana v začetku tega leta.

Grah Whatmough je poleti razrešil Gorščakovo z mesta direktorice TVS, za v. d. pa je septembra imenoval Valentina Areha.

Oktobra je odstopila odgovorna urednica informativnega programa TVS Manica Janežič Ambrožič, saj se ni strinjala s krčenjem informativnega programa in prestavitvijo dela sporeda na drugi program, kar je predvidel programsko-produkcijski načrt (PPN) za leto 2022. Novinarji informativnega programa TVS so novembra pripravili protest, a je programski svet PPN kljub temu potrdil, vodenje informativnega programa na TVS pa je brez izrekanja novinarjev kot v. d. prevzela Jadranka Rebernik.

DZ je decembra imenoval tudi 13 članov programskega in pet članov nadzornega sveta RTVS, saj se obema januarja izteče štiriletni mandat. Pri tem ni bila upoštevana zakonsko zahtevana zastopanost strank, kar je naletelo na nasprotovanje opozicije. Vlada je sicer želela dva člana nadzornega sveta zamenjati že prej, vendar je upravno sodišče razveljavilo njeno odločitev.

Brez državnega financiranja na medijskem razpisu ostalo več medijev, lani tudi spremembe na medijskem trgu

A ne le oba javna, tudi nekateri drugi mediji so se znašli v negotovosti. Kar nekaj jih je povzročil rezultat rednega razpisa za sofinanciranje medijskihvsebin, saj se je za financiranje pod nosom obrisalo več medijev, tudi pet radijev posebnega pomena, ki so ob uspehih iz prejšnjih let računali na denar iz tega vira. Samo Radio Študent je leto pred tem prejel skoraj 100.000 evrov, kar predstavlja 50 odstotkov sofinanciranja. Da bi nadomestili ta in izpad z naslova nižjega sofinanciranja s strani ustanovitelja, so tudi njim priskočili na pomoč donatorji in zbrali več kot 80.000 evrov.

Brez sta ostala tudi dva osrednja časnika, Delo in Dnevnik, zlasti na račun izgube točk pri merilu politične uravnoteženosti. O razpisu so na zahtevo opozicije razpravljali tudi v DZ, minister za kulturo Vasko Simoniti pa je izjavil, da je “prima”, da se je stanje “malce uravnotežilo”. Nekateri mediji so se odločili za sodno izpodbijanje rezultatov.

Medtem še vedno ostaja nerešeno lastništvo Večera. Kot so poročali mediji, se je časnik Večer s šestimi družbami iz kroga poslovneža Martina Odlazka dogovoril za prodajo hčerinske družbe Večer mediji, na to družbo pa je konec avgusta prenesel tudi dejavnost založništva in s tem tudi izdajanje časnikov Večer in Večer v nedeljo. Okrožno sodišče v Ljubljani pa je septembra na predlog družbe Delo po tistem, ko je Večer odstopil od medsebojne pogodbe za tisk, izdalo začasno odredbo, s katero družbi Časnik Večer prepoveduje prodajo ali obremenitev deleža v hčerinski družbi Večer mediji. Družbi Večer mediji pa je prepovedalo prenos dejavnosti na tretje osebe.

Pod Odlazkovim vplivom pa so od majske prodaje poslovnega deleža Splošne plovbe družbam Svet24, Salomon, in Curator Nova tudi Primorske novice.

Ob omenjenih prodajah je bilo sicer slišati številna opozorila o zakonskih luknjah in pomanjkanju nadzora nad dejansko koncentracijo lastništva v medijih.

Medtem lastnika proti pričakovanjem ni zamenjal Siol. Telekom Slovenije je namreč spomladi ustavil postopek prodaje družbe TSmedia, ki izdaja drugi najbolj bran portal v Sloveniji Siol, brez izbire kupca. Najboljši ponudnik je bil sicer United Media, mediji pa so poročali, da bi si predvsem vladajoča politika kot kupca želela videti madžarski TV2, ki je od Telekoma že kupil televizijo Planet TV.

Je pa United Media na slovenski trg pripeljal nov medij N1, ki kot regionalna informativna platforma deluje na celotnem Balkanu in je ekskluzivni partner CNN.

Novinarji tarče napadov in blatenj

Poleg finančnega izčrpavanja in nekaterih poskusov vplivanja na vsebine so bili tudi v Sloveniji novinarji tarča še drugih pritiskov. Od serijskih strateških oz. slapp tožb do diskreditacij in žaljivk tako po družbenih omrežjih kot drugje v javni sferi. Spletnemu nadlegovanju so bile najbolj izpostavljene televizijske novinarke. Nekateri so bili tudi tarče fizičnih napadov. Najbolj izpostavljene tem so bile ekipe, ki so pokrivale proteste proti vladnim ukrepom v epidemiji covida-19, saj so jih na terenu žalili, pljuvali in vanje metali predmete. Skupina nasprotnikov teh ukrepov pa je septembra celo vdrla v televizijski studio TVS.

Na novi nacionalni platformi za prijavo napadov na novinarje, ki jo je junija vzpostavilo Društvo novinarjev Slovenije, je prijavljenih že več kot 30 napadov.