Čestitamo čuvajem 2023!

Društvo novinarjev Slovenije razglaša letošnje prejemnike nagrad Čuvaj/Watchdog.

Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva prejme

Zoran Senković, Dnevnik.

Nagrade za izstopajoče novinarske dosežke v letu 2023 prejmejo:

Jelena Aščić, TV Slovenija, Večerovo uredništvo dopisništev, Aljaž Vrabec, Delo, ter Ranka Ivelja, Tamara Krivec, Primož Knez, Tina Jereb, Mojca Furlan – Rus in Peter Lovšin, Dnevnik.

Nagradi za izjemne dosežke v novinarski fotografiji prejmeta:

za posamično fotografijo fotoreporter Dela Blaž Samec, za reportažo Voranc Vogel, Delo.

Debitantske nagrade za dosežke mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let, prejmejo:

Žana Vertačnik, POP TV, Miha Dajčman, Večer in Eva Lipovšek, Radio Slovenija.

Pohvalo za življenjski prispevek k slovenskemu novinarstvu prejme Uredništvo satiričnega lista Pipec.

Pohvale porote za izstopajoči novinarski dosežek v letu 2023 prejmejo oddaja NEnasilje!, POP TV, Ciril Horjak, Večer in Maša Tomažin Hladen, Kolektiv RTV SMO.

Pohvale porote za izstopajoči novinarski dosežek s področja novinarske fotografije v letu 2023 prejmeta fotoreporterja Igor Napast, Večer in Luka Cjuha, Dnevnik.

Obrazložitve nagrad

ZORAN SENKOVIĆ, Dnevnik

V štirih desetletjih si je prislužil renome enega najboljših zunanjepolitičnih komentatorjev v Sloveniji. Še posebej pronicljivo je znal spremljati prislovično zapletene razmere na Balkanskem polotoku. Iz nauka, da bralci in novinarstvo v črno-belih časih, potrebujejo kanček s hudomušnostjo obarvanega pogleda na velika dogajanja, se je porodila ideja o glosah, naslovljenih »Ustavite zemljo, rad bi izstopil«. Njegova tedenska rubrika je zaživela konec leta 1992, se z zunanjepolitičnih strani vse bolj izpiljena in brana selila v Dnevnikovo sobotno prilogo in tam postala ena od zaščitnih znamk naslednjih več kot dvajset let. Kljub upokojitvi bralce še vedno navdušuje v »Zadnji piki« Dnevnikovega Objektiva. Tako ohranja  žlahtno, a izginjajočo tradicijo satire v slovenskem žurnalizmu. S sinergijo jezika, sloga, razgledanosti po domačem in mednarodnem dogajanju in nenadkriljivega smisla za humor predstavlja enega od njenih vrhov.

JELENA AŠČIĆ, TV Slovenija

Z oddajo Mednarodna obzorja z naslovom “Sarajevo, 1425 dni groze” je avtorica postavila avdiovizualni spomenik vsem žrtvam srbskega obleganja Sarajeva. Svojci ubitih, med katerimi so številni starši otrok, so avtorici 30 let po tragičnih in pretresljivih dogodkih odprli svoje srce in podoživeli vso grozo, ki jo jim je prinesla vojna. Dokumentarec prinaša pomembno sporočilo »da čas ne zaceli ran«. Nespregledano pa ne ostaja niti sporočilo enega od sogovornikov, ki je aktualno tudi danes, in sicer »če Zahod ne bi okleval tako dolgo s pošiljanjem orožja bosanski strani, bi umrlo veliko manj ljudi.«

VEČEROVO UREDNIŠTVO DOPISNIŠTEV

Ko so matične hiše ob poplavah kolege poslale »na teren«, so bili dopisniki in dopisnice že tam. Žrtve ujme so jim brez težav in nezaupanja odpirale svoja vrata, vedeli so, kje in kako se bodo prebili do tistih, ki so nenadoma izginili iz zemljevida. Svojemu poročanju so dodali tudi tisto najdragocenejše – čustva, ki so jih vtkali v vesti, poročila, javljanja v živo, analize ter poglede in komentarje, na vseh platformah. Ponovno so pokazali, kako dragocena in nepogrešljiva so dopisništva. Delali so svetovno na regionalnem nivoju.

ALJAŽ VRABEC, Delo

Zastavil si je enostavno vprašanje: kaj vemo o razlogih za vojno v Ukrajini, ki je eden od najpomembnejših svetovnih dogodkov preteklih dveh let, kaj o Rusiji in Ukrajini. Skozi serijo trinajstih intervjujev poskuša zapopasti kompleksnost sveta. Gre za neodvisne glasove. Sogovorniki so akademiki, umetniki, politični analitiki, aktivisti; med njimi je tudi vojak. Njegovo delo ne more biti končano, zato išče nove sogovornike, za katere ve, da lahko v mozaik pogledov dodajo še kak kamenček, kamen, skalo.

RANKA IVELJA, TAMARA KRIVEC, PRIMOŽ KNEZ, TINA JEREB, MOJCA FURLAN – RUS in PETER LOVŠIN, Dnevnik.

Dnevnikove novinarke in novinarji so s pomočjo dveh pogumnih sogovornic razkrili spolne zlorabe mladoletnic v ljubljanskem konjeniškem klubu. S člankom so opogumili (vsaj) še eno žrtev istega trenerja, da je prijavila kaznivo dejanje. Objava je privedla do vložitve zahteve za preiskavo storilca za več kaznivih dejanj s področja spolne nedotakljivosti. Novinarji se niso omejili le na izpovedi žrtev, minuciozno so opisali tudi dinamiko spolnih zlorab, razgrnili izsledke domačih in tujih raziskav, obdelali psihološke, terapevtske, kazenskopravne, sodne in druge vidike problematike. Razplet dogajanja so kontinuirano spremljal, poročevalsko in komentatorsko.

BLAŽ SAMEC, Delo

Fotografija, ki je nastala ob obisku predsednika vlade in hkrati takratnega ministra za zdravje, Roberta Goloba, na oddelku za kardiologijo in intenzivno terapijo otrok v UKC Ljubljani, je večplastna. Na eni strani stoji vladajoča politika, na drugi javno zdravstvo. Iz oči v oči oziroma z vprašanjem, kdo koga bolj potrebuje? Fotograf je fotografijo posnel na enem izmed medijskih dogodkov, a njena kvaliteta je v klasiki ujetega odločilnega trenutka, ki ponazori stanje, v katerem živimo.

VORANC VOGEL, Delo

Avtor nam kljub težki dostopnosti postreže s pretresljivimi prizori poplav, ki so mnogim vzele vse, in ob katerih nihče ne ostane ravnodušen. Ujeti trenutki in premišljena kompozicija poudarita tako stisko in nemoč ljudi kot vzbudita upanje in solidarnost. Gre za reportažo, ki ima močno in jasno sporočilnost. Vsak boj z naravo je boj z mlini na veter. Fotografije pa ostanejo kot spomin na preteklost in opomin za prihodnost.

ŽANA VERTAČNIK, POP TV

Niti za hip ni omahovala, ko se je v začetku avgusta s snemalcem odpravila tja, kamor ni bilo mogoče. S službo je dihala 24ur na dan in poročala o prebijanju po dolinah koroških hudournikov. Večino svojega novinarskega časa sicer kredibilno poroča o ključnih družbeno-političnih temah. V kratkem obdobju je postala ena boljših in bolj prepoznavnih političnih novinark v državi. Tvorjenje stavkov ter pisanje zgodb je ekspresno nadgradila z uporabo televizijske slike. Njeno uredništvo je o njej zapisalo »gre za koroški komet, ki je zadel slovensko medijsko sceno in pustil neizbrisno sled«.

MIHA DAJČMAN, Večer

V športnem uredništvu je nezamenljiv član prve postave, a tudi v drugih redakcijah je vse prej kot rezerva. V prvo ligo se je prebil prav na terenih, tam izbrskal zgodbe in jih zložil v novinarske presežke. Grema na kafe je njegova pogruntavščina. Serija sproščenih intervjujev z ljudmi z najrazličnejših področij je postala ena najbolj prepoznavnih rubrik v časniku. Širok spekter tem, ki jih je obdelal, pa mu ni preprečil, da ne bi postal specialist na svojem področju. Njegovo poročanje o NK Maribor, največji in najpomembnejši športni instituciji mesta, je sistematično, temeljito, poznavalsko.

EVA LIPOVŠEK, Radio Slovenija

Pri svojem radijskem delu izkazuje talent, svoje znanje in zanimanje pa združuje z veliko mero empatije. Njenim temam je skupno to, da gre za premalo izpostavljene vidike družbenega življenja ter prezrte in ranljive družbene skupine, kot so invalidi, pacienti z redkimi boleznimi, ljudje z motnjami v duševnem razvoju, starejši ter otroci s posebnimi potrebami ali s socialnega roba. Probleme zna predstaviti tako skozi človeške zgodbe kot analizo podatkov v zelo raznolikih oddajah, kot so Aktualna tema, Studio ob 17h, Vroči mikrofon ali skozi nočne obiske v nočnem programu.

Obrazložitve pohval

UREDNIŠTVO SATIRIČNEGA LISTA PIPEC

Uredništvo Pipca že 60 let združuje novinarje različnih generacij. V časih socializma je na humoren in kritičen način odpiral številne družbene teme, ki bi ostale zamolčane, danes pa šaljivo in trpko obravnava družbene stranpoti ter njihov odraz na lokalni in regionalni ravni. Ohranil je zvrsti, kot so humoreska, satira, aforizem in druge, goji tudi vrhunsko avtorsko karikaturo, angažirani strip in fotomontažo. Postal je pojem satire, v Savinjski regiji svojevrstna blagovna znamka in med bralci težko pričakovan časopis.

ODDAJA NEnasilje!, POP TV

Pogovorimo se. O mladosti brez nasilja. V posebno oddajo v živo iz Celja je ekipa povabila strokovnjake iz prakse, ki delajo z mladimi, mlade, ki so pripovedovali v kakšen vrtiljak stisk se ujamejo vsak dan, in odgovorne, ki kreirajo zakonodajo, mlade pa so nagovorili tudi znani, njihovi idoli. S tem so dali veliko težo pomembni vsebini, ki je še več dni po oddaji odmevala v slovenskem medijskem prostoru.

CIRIL HORJAK, Večer

Gre za izjemno interpretacijo Vorančevih Solzic, ki jih je avtor umestil v novo realnost, s katero so soočene žrtve poplav. Ideja je osupljiva, hkrati pa tako logična. Pekel, strah, solz(ic)e, prvi sončni žarek, žarki … in prečudno lepa in ožarjena Koroška.

MAŠA TOMAŽIN HLADEN, Kolektiv RTV SMO

Upor kolektiva novinarjev javne radiotelevizije proti političnemu prevzemu je terjal veliko naporov, odrekanja in odločnosti. Je srce in povezovalna moč tega kolektiva, ki od začetka boja neomajno vztraja, da to ni borba za eno ali drugo politično opcijo, ampak za profesionalno novinarstvo in javni medij. Njen pogum pooseblja maraton, ki so ga novinarke, novinarji in ostali ustvarjalci programov tekli v imenu gledalcev, poslušalcev in bralcev. In to navkljub temu, da so s tem ogrožali svojo lastno eksistenco.

IGOR NAPAST, Večer

Včasih odlična športna fotografija nastane šele v »tretjem polčasu«. Na fotografiji vidimo sodnika v nezavidljivem položaju, ko zapušča igrišče ob spremstvu varnostnikov, ki ga varujejo pred jeznimi navijači. Zanj pa je to kljub vsemu le še en dan v službi. Fotografija tako na humoren in slikovit način prikazuje realnost poklica nogometnih sodnikov.

LUKA CJUHA, Dnevnik

Odlično ulovljen trenutek, ki je presenetil skoraj vse, razen fotografa, ki je bil pripravljen na nepričakovano. K razmisleku o tem, kdaj je v določeni situaciji treba posredovati, poziva tudi vse nas, ki smo pogosto postavljeni v vlogo stranskega opazovalca. Pa naj si bo to na delovnem mestu, med protestom ali v zavetju doma.