SNS: Le s povezovanjem in organiziranjem do boljših pogojev v medijih in novinarstvu
Sindikat novinarjev Slovenije je na današnji skupščini razmere v medijih ocenil kot zelo resne. Preučil bo predlog zakona o medijih, ki ga je ministrstvo za kulturo v torek dalo v javno razpravo do konca januarja, in podal pripombe ter predloge. Skupščina namreč ugotavlja, da na ministrstvu pri pripravi »najsodobnejšega medijskega zakona«, kot ga imenujejo, niso upoštevali sodobnih načinov pisanja predlogov zakonov, in sicer z vključevanjem strokovne in zainteresirane javnosti v samo pripravo, torej pred javno razpravo. Ne SNS ne DNS v ta del nista bila vključena, čeprav so predstavniki ministrstva to napovedali ob nastopu mandata.
»Izzivov v novinarstvu in medijih ne manjka, da bomo uspešni pri spopadanju z njimi, pa je ključna aktivacija vseh medijskih delavcev, pa tudi splošne in strokovne javnosti. Čas je, da izdajatelje medijev in odločevalce tudi s skupnim nastopom opozorimo na mačehovski odnos do novinarjev in drugih medijskih delavcev, na pomanjkanje vizije in odločnosti pri skrbi za novinarsko, uredniško in finančno neodvisnost, ki so ključne za profesionalno delo in za zagotavljanje pravice do obveščenosti vsem v Sloveniji,« je ob tem poudarila predsednica SNS Alenka Potočnik.
Skupščina kot zelo resne ocenjuje razmere v zasebnih medijih, v katerih se znova – tudi ob napovedani selitvi Večera v prostore, ki so v lasti župana – izkazuje, da zasebni interes nadvlada javnega. Skupščina zato ponovno poziva vodstvo Večera, da ustavi napovedano selitev, strategijo razvoja enega pomembnejših časopisov v državi pa oblikuje skupaj z zaposlenimi in v interesu javnosti. Skupščina poziva tudi druge uprave in lastnike medijev, da takoj začnejo socialni dialog in zagotovijo ustrezne delovne pogoje.
Po letu in pol vodenja stavke in pogajanj za sklenitev stavkovnega sporazuma na javni radioteleviziji skupščina SNS ugotavlja, da so razmere na RTV Slovenija še naprej zaostrene, posebej zaskrbljujoče so napovedi rezanja programov, stroškov dela in pravic, ki izhajajo iz dela, kar lahko prepoznavamo v posamičnih sklepih in izjavah v medijih. Če bi se to uresničilo v programskih in finančnih načrtih javnega zavoda, bi to pomenilo pristajanje na finančno izsiljevanje, s katerim vlada potiska javno RTV v skrajno krčenje njenih dejavnosti, tudi tistih, ki jih po zakonu mora opravljati. Skupščina SNS zato poziva tako vodstvo RTV kot ustanovitelja, da zagotovita pogoje, v katerih bo javna radiotelevizija z vsemi svojimi ustvarjalci lahko opravljala javno službo v polnem obsegu in izpolnjevala svoje poslanstvo.
S podpisom stavkovnega sporazuma v decembru leta 2018 se je vlada zavezala, da bo poskrbela za financiranje povečanja plač javnih zavodov, ki so bila realizirana na podlagi stavkovnega sporazuma. Skupščina sindikata zato znova poziva vlado, da svojo obveznost do RTV Slovenija izpolni in hkrati zagotovi sistemsko primerno financiranje za delovanje edinega javnega medija v državi, ki je tudi institucija posebnega kulturnega in nacionalnega pomena.
Sindikat novinarjev Slovenije je danes na skupščini podprl plan dela za prihodnje leto, v okviru katerega se bo usmeril v večji obseg pravne pomoči, krepitev obstoječih sindikatov v medijih in na sindikalno organiziranost v družbah, kjer je še ni. S širitvijo reprezentativnosti s poklica na medijske dejavnosti se bo sindikat tudi v prihodnje zavzemal za interese vseh medijskih delavcev v prizadevanjih za skupne kolektivne in individualne pravice. Skupščina poziva novinarje, naj se javijo sindikatu v primeru kakršnih koli pritiskov na poklicno integriteto in njihovo avtonomijo, vse delavce v medijih pa spodbuja, da se nadalje povezujejo in organizirajo, kar je pogoj za učinkovit boj za izboljšanje delovnih pogojev v medijih in izpolnjevanje javnega poslanstva v novinarstvu.
»V novinarskem poklicu se že leta soočamo z odhodi predvsem mladih novinarjev, ki se odločajo za drugačne karierne poti, ki jim nudijo večjo stabilnost, pa tudi manjšo obremenjenost,« pa je dodala podpredsednica SNS Ana Svenšek. »Pričakovanja medijskih lastnikov so vse večja, a se to ne kompenzira pri plačah in delovnih pogojih, temveč prej obratno. Pogovoriti se bomo morali, kakšno družbo želimo in kakšna je v njej vloga medijev ter novinarjev.«