Akt o svobodi medijev je pomemben mehanizem

Evropska unija (EU) je morala odgovoriti na izrazito poslabšanje razmer za delovanje medijev in novinarjev v številnih državah EU s pripravo minimalnih standardov na medijskem področju. V Evropskem parlamentu danes potrjena uredba je dogodek, ki ga pozdravlja celotna evropska novinarska skupnost. Končna različica, v kateri ni več omembe možnosti vohunjenja za novinarji na podlagi nejasnih »nacionalnovarnostnih« zapovedi je nedvomno zmaga za vse branilce svobode medijev in demokracije. Zelo pozdravljamo tudi določbe 17. člena uredbe, ki kot merilo za prepoznavanje zanesljivosti informativnih medijev upoštevajo članstvo v tiskovnih svetih in druge soregulativne ali samoregulativne mehanizme, ki urejajo profesionalne standarde. Je pa na mestu vprašanje, ali bodo novi mehanizmi dejansko preprečili posege v svobodo medijev, ki smo jih izkušali in jih še izkušamo tudi v Sloveniji.

Uredba vključuje varovala pred političnim vmešavanjem v uredniške odločitve in nadzorom nad novinarji. Poudarja neodvisnost in stabilno financiranje javnih medijev, pa tudi transparentnost lastništva medijev in regulacijo državnega oglaševanja. Določa ukrepe za zaščito neodvisnosti novinarjev, zaščito virov in razkrivanje konfliktov interesov. Vzpostavlja tudi neodvisno evropsko regulatorno telo, ki ga bodo sestavljali nacionalni medijski regulatorji. Če to vsebino primerjamo s predlogom novega zakona o medijih, vidimo, da je ministrstvo za kulturo očitno sledilo Aktu o svobodi medijev (EMFA) in deloma že implementiralo njene določbe v zakonodajo. Seveda je veliko vprašanje, kako je to storilo. V Društvu novinarjev Slovenije smo na pristojno ministrstvo poslali obsežen nabor predlogov za izboljšanje besedila. Kakovostno prenesene določbe EMFE in kakovostna medijska zakonodaja so nedvomno prvi korak, nadvse pomemben pa je tudi nadzor, ki v Sloveniji zelo peša. Tako ministrstvo samo kot agencija za komunikacijska omrežja in storitve, medijski inšpektor in ne nazadnje tudi agencija za varstvo konkurence do sedaj niso učinkovito obravnavali ali odpravili nobene od velikih anomalij na slovenskem medijskem trgu.

Iz preteklih izkušenj vemo, da še tako dobra zakonodaja težko prepreči vse možne zlorabe. Določba o neodvisnosti in stabilnem financiranju javnih medijev je zapisana tudi v zakon o RTV Slovenija in zakon o Slovenski tiskovni agenciji, pa sta oba medija imela in RTVS še ima, velike težave s financiranjem in posegi politike vanju. Menimo tudi, da je na področju koncentracije lastništva EMFA precej medla, slovenski medijski trg pa je na radijskem in regionalnem nivoju že lastniško zmonopoliziran. Vprašanje je tudi, kako bo obstoječi medijski regulator prevzel nove naloge in ali bi morda potrebovali specializirano agencijo le za medijsko regulacijo.