Čestitamo čuvajem 2024!

Društvo novinarjev Slovenije razglaša prejemnike  in prejemnice nagrad Čuvaj/Watchdog za leto 2024.

Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva prejme

Lidija Hren, Televizija Slovenija.

Nagrade za izstopajoče novinarske dosežke v letu 2024 prejmejo:

Nika Kunaver, POP TV, Anja Intihar, Delo, Urška Mlinarič, Večer in Staš Zgonik, N1 Slovenija.

Nagradi za izstopajoče dosežke v novinarski fotografiji prejmeta:

za posamično fotografijo fotoreporter Večera Robert Balen, za reportažo Jaka Gasar, Dnevnik.

Debitantski nagradi za dosežke mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let, prejmeta:

Lara Draškovič, Slovenska tiskovna agencija in Jon Knez, Večer.

Pohvali porote za izstopajoči novinarski dosežek v letu 2024 prejmejo Slavko Jerič, Multimedijski center RTV Slovenija in Univerzitetna redakcija Radia Študent.

Pohvali porote za izstopajoči novinarski dosežek s področja novinarske fotografije v letu 2024 prejmeta fotoreporterja Blaž Samec, Delo in Luka Kotnik, 24ur.com.

Obrazložitve nagrad

LIDIJA HREN, TV Slovenija

Karizmatična in nepopustljiva dama televizijskega preiskovalnega novinarstva je dolga leta soustvarjala in vodila televizijski Dnevnik, oddajo Pro Et Contra, tudi oddajo Intervju. Desetletja je preiskovala korupcijo, razgaljala izčrpavanje javnih sistemov, razkrivala najzahtevnejše oblike gospodarskega kriminala in iskala odgovorne zanje. Med množico njenih izjemnih preiskovalnih oddaj izstopa dokumentarni film Dosje o tovarni Tam iz leta 1995, ki je s položaja odnesel takratnega gospodarskega ministra Maksa Tajnikarja. Njena oddaja Pod preprogo se je leta 2003 razvila v Tarčo, prvo redno preiskovalno oddajo na slovenskih televizijah, ki ostaja ena najpomembnejših oddaj v slovenskem medijskem prostoru. Sama je v desetletju urejanja in vodenja Tarče razkrivala korupcijo v zdravstvu – od afere operacijske mize in  gradnje Onkološkega inštituta do spornih investicij v zdravstvu, nezakonitih poslov v državnih skladih in družbah, ter dokumentirala in razkrivala hobotnice slovenskih ekonomsko-političnih centrov moči. EkstraVisor je bil projekt, s katerim je na svojo pobudo javno medijsko hišo vizionarsko obogatila z neodvisno podatkovno-preiskovalno skupino po vzoru tujih medijskih hiš. Bila je mentorica številnim mladim, nanje prenašala zavzetost, načelnost, kritičnost, profesionalnost. Njeno delo, njeno globoko prepričanje v odgovornost novinarja in novinarstva javnosti, njena zvestoba javnemu mediju, kljub vsem njegovim pomanjkljivostim, in njeno neomajno zaupanje v mlade, ki danes stopajo po njeni poti, so vir navdiha mnogim in neprecenljiva zapuščina.

NIKA KUNAVER, POP TV

Njena odmevna razkritja so v vlogi varuha zakonitega, transparentnega, pravičnega in poštenega delovanja države in njenih podsistemov. Plod večmesečnega preiskovanja, analiziranja, prepričevanja sogovornikov, je zgodba o korupciji, ki je zarezala v same vrhove podjetja DARS. Kot prva je objavila, da je z nakupom sodne stavbe na Litijski očitno nekaj zelo narobe, razkrila je tudi način vodenja največje kulturne institucije v državi, Cankarjevega doma. Je vešča podatkovnega novinarstva in zgodbo temeljito preveri pri vseh dostopnih uradnih virih. Pozorno posluša različne vire, da informacije sestavi v verodostojno, preiskovalno novinarsko zgodbo.

ANJA INTIHAR, Delo

Za Sobotno prilogo Dela je pripravila serijo šestih intervjujev o nasilju nad ženskami. Sogovornice je poiskala na Poljskem, Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Italiji in Srbiji. Vsak intervju ima svojo rdečo nit, vsak zase v ločeni pripovedi razkriva, na kako različnih ravneh naš družbeni sistem krši pravice žensk. A hkrati so vsi skupaj povezana enota – položaj žensk v Evropi je daleč od tega, kar bi moral biti na celini, ki domnevno najbolj spoštuje človekove pravice. Malce prikrita, a zelo pomembna dodana vrednost njenih intervjujev je tudi to, da se je odpravila tja, kjer so najboljše zgodbe. Na teren.

URŠKA MLINARIČ, Večer

Vseskozi je zelo podrobno in natančno poročala o premikih v javnem sektorju, ko so bila v ospredju pogajanja o plačah, zaradi česar so njene ekskluzivne informacije pogosto povzemali tudi ostali slovenski mediji. Nase pa je v zadnjem letu opozorila tudi z zelo odmevnimi reportažami. Junija se je tako odpravila v Ukrajino, kjer je dnevno poročala o težkih razmerah, v katerih živijo tamkajšnji prebivalci. Pred lokalnimi in evropskimi volitvami pa še na Madžarsko. Je terenka v najboljšem pomenu besede, reporterka, ki odpira prostor za čim bolj avtentične zgodbe.

STAŠ ZGONIK, N1 Slovenija

Z novinarsko preiskavo, kako v Sloveniji oglašujejo in prodajajo prehranska dopolnila, je razgalil brezsramen poslovni model: zaslužek je bistveno večji od vsote izrečenih glob, zato se podjetju zavajanje ljudi, celo ko gre za njihovo zdravje, izplača. Natančno je popisal metode zavajanja ljudi, pri katerih za dovolj denarja sodelujeta tudi zdravnik in celo ena od univerz, kot tudi nemoč pristojnih inšpekcij. Opozoril je, da gre za poslovni model, ki ga z objavo oglasov, tudi na javni RTV, na koncu podpirajo še mediji, katerih osnovno novinarsko poslanstvo je s tem v neposrednem nasprotju.

ROBERT BALEN, Večer

Beg ljudi v boljši jutri je prekinjen! Fotografija prikazuje delo policistov z ilegalnimi migranti na naši južni meji, malo že pozabljena, vendar zelo pomembna tema. Danes je delo na terenu, sploh na južni meji zelo oteženo, zaradi vseh omejitev in dovoljenj. V teh razmerah gre za izjemno fotografijo, prinaša pomembne informacije, ki so podkrepljene s kompozicijo in detajli, kot je cerkev v ozadju. Vse to nas postavi v prostor in čas.

JAKA GASAR, Dnevnik

Reportaža iz Romskega naselja Lunik IX, v Košicah na Slovaškem, riše vzporednice z romsko situacijo pri nas. Prikazuje stanje, do katerega lahko pride, ko se zgodi getoizacija. V blokih, ki so bili prvotno zgrajeni za 2500 vojaških častnikov, ljudje živijo v nemogočih razmerah. Vodo dobijo za 2 uri na dan, v majhnih stanovanjih pa se gnete tudi do 30 ljudi. Fotografije so opomin, da se je z marginalnimi družbenimi skupinami treba ukvarjati in ne dovoliti, da so prepuščene same sebi.

LARA DRAŠKOVIČ, Slovenska tiskovna agencija

Primarno pokriva notranjo politiko. Spremljala je vse kongrese strank v zadnjem letu, afere, vključno z Litijsko, odstope in menjave ministrov, koalicijska srečanja, seje Državnega zbora in vlade, državne proslave … Praktično ni pomembnega političnega dogodka, ki bi minil brez njene prisotnosti. Gre za zahtevno področje, ki je na eni strani preplavljeno z dezinformacijami, na drugi pa izjemno zaprto za dostop do neuradnih, a verodostojnih informacij. Odlikuje jo stalna kakovost dela, ažurnost, prodornost, verodostojnost informacij in njihovo podajanje na način, ki ponuja zgodovinski pregled, kontekstualizacijo, različna mnenja, analize.

JON KNEZ, Večer

Postaja vse bolj prepoznavno pero časnika, še posebej, ko gre za pisanje o zunanjepolitičnih temah, pa naj gre za izvrstne intervjuje in reportaže ali analize in komentarje. Redakcije se pravzaprav tepejo zanj. Tudi v teh digitalnih časih se ne brani iti na teren, da vidi dogajanje na lastne oči in ga preveri z lastno glavo. Njegovo vrhunsko, enciklopedično poznavanje zgodovine, predvsem balkanske, pa tudi držav članic Evropske unije in Združenega kraljestva, mu ob znanju jezikov omogoča vpoglede, ki bi ob površnem poročanju koga drugega ostali zastrti.

Obrazložitve pohval

SLAVKO JERIČ, Multimedijski center RTV Slovenija

V prvem podkastu 11. sezone Številk je gostil Tejo Kleč, ki je neozdravljivo bolna. Gre za pronicljiv pogovor, v katerem sogovornica brezkompromisno razkrije, kako opravlja inventuro življenja in kako se sooča s smrtjo, ki se nezadržno bliža. Pogovor je močno odmeval v javnosti, saj odstira vse vidike življenja, katerega del je tudi smrt.

UNIVERZITETNA REDAKCIJA Radia Študent, v sestavi Urška Janžič, Karin Abramič, Maša Suša, Vika Sušnik, Nika Klančar, Nika Gradišek, Lučka Šketa, Meta Anderle, Branko Lenarčič in Evita Podobnikar

Po eni strani so novinarke univerzitetne redakcije Radia Študent v preteklem letu nadaljevale s prakso neodvisnega raziskovalnega novinarstva in tako razkrivale nove informacije in netransparentne posle ŠOU v Ljubljani, po drugi strani pa so z vztrajanjem pri novinarskem poročanju s sej študentskega zbora delovale v smeri dviga politične ozaveščenosti in politične participacije študentske javnosti.

LUKA KOTNIK, 24ur.com

Fotografija je nastala na tekmi, ki je Slovenijo dvignila visoko v zrak, tako visoko kot je bil visok skok Benjamina Šeška ob proslavljanju zadetka. Fotograf je proslavljanje Šeška ujel ob pravem trenutku in poskrbel za še eno ikonično fotografijo te generacije nogometašev.

BLAŽ SAMEC, Delo

Na prvi pogled bi lahko rekli, da gledamo otroke iz bližnjega vrtca. Vendar fotografije prikazujejo sirote, ki so prispele v Slovenijo iz Ukrajine, kjer divja vojna. V prostorih nekdanje ljudske šole v Slavini pri Postojni so dobili začasen dom, kjer je za njih poskrbljeno. Njihova žalostna zgodba je s tem dobila vsaj malo upanja na boljši jutri in fotografije pričajo o tem.