Chicago ali Čikago: Mini priročnik o zapisu tujih zemljepisnih imen

Novice

Chicago ali Čikago: Mini priročnik o zapisu tujih zemljepisnih imen

Sanja GornjecFoto: Matej Povše

Pisanje in izgovorjava tujih zemljepisnih imen marsikateremu novinarju povzroča preglavice. Težave nastanejo pri prevzemanju imen iz jezikov z nelatinično pisavo, pri uporabi črk, ki jih v slovenski abecedi nimamo, pa tudi pri odločanju, ali bomo podomačili zapis tujega imena mesta, za katerega nimamo domačega poimenovanja.

Dilem je veliko, raba včasih neenotna. Na delavnici z lektorico Darjo Tasič smo na festivalu Naprej/Forward iskali rešitve na konkretnih primerih in spoznali orodja, ki so nam lahko v pomoč pri odločanju.

Zbrali smo nekaj nasvetov in primerov, ki naj bodo pomoč in izhodišče pri iskanju najustreznejše rešitve. Pa naj bodo le izhodišče, saj je prevzemanje tujih imen proces, ki v nekaterih primer težko ponudi dokončne odgovore.

FNF17_petek_001

V pomoč

Slovenski zapis tujih zemljepisnih imen lahko preverimo:

  • na portalu fran.si, kjer so na enem mestu zbrani slovarji, slovenistični jezikovni viri in portali, med drugim tudi Jezikovna svetovalnica, omogoča pa še iskanje po drugih izbranih slovenskih jezikovnih korpusih;
  • na seznamu tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku Geodetske uprave;
  • v monografiji Slovenski eksonimi s seznamom slovenskega zapisa zemljepisnih imen;
  • na spletni strani Lektorskega društva, kjer najdemo tudi predavanje Draga Kladnika o nekaterih problemih zemljepisnih imen.

lektorska

Države

Imena držav poslovenimo; npr Lihtenštajn in Luksemburg. Standardizira jih Geodetska uprava, kjer tudi najdemo seznam uradnih imen držav v slovenskem zapisu.

Na seznamu Geodetske uprave sicer najdemo neslovenjen Mauritius, ki bi ga po mnenju jezikoslovcev posloveniti v Mavricij.

Pozorni smo na spremembe v poimenovanju držav. Danes govorimo o Južni Afriki, in ne več o JAR oz. Južnoafriški republiki. Tako kot je Burma danes Mjanmar, Cejlon Šrilanka in Vzhodni Pakistan Bangladeš.

Naselbinska imena

Tuja naselbinska imena praviloma zapisujemo v izvirni obliki: New Orleans, Marseille (marsejski), Ústi nad Labem.

Za nekatera mesta, s katerimi smo zgodovinsko povezani, imamo nadomestna slovenska imena, na primer Dunaj, Carigrad (dogovori v medijskih hišah se razlikujejo), Čikago (in Chicago; v mednarodni komunikaciji samo izvirno ime).

Tudi pri krajih na dvojezični območjih imamo slovenske različice imen: Videm/Udine, Celovec/Klagenfurt, Reka/Rijeka.

Imena iz nelatiničnih pisav prečrkujemo: Moskva, Peking, Tokio, Kjoto, Sankt Peterburg.

Samo bolj znana imena podomačujemo, in sicer tako v pisavi (Pariz, Praga) kot glasovno: Beograd z ozkim o, London z o v zadnjem zlogu (ne s polglasnikom) in Muenchen.

FNF17_petek_005

Še nekaj primerov …

Prebivalec Severne Koreje je Severni Korejec, a je prebivalec Severne Amerike Severnoameričan. Zakaj je tako, ni jasnega odgovora. Prebivalec Sirije je Sirec oz. Sirijec, dopuščena je tudi dvojnica pri tvorjenju pridevnika, torej sirski in sirijski.

Prebivalec Kirgizistana je Kirgiz, prebivalec Minska je Minščan. V Strasbourgu Strasbouržani hodijo mimo strasbourškega parlamenta.

Pripadniki ljudstva Rohinga so Rohingi oziroma Rohingijci in Rohingijke.

Pri pregibanju polglasnik odpade. Torej: Šel sem na pivo v München. Iz Münchna nisem prišel trezen.

Pri Ciudad de Mexico  [sjudad de mehiko] pregibamo oba dela imena, torej v Ciudadu de Mexicu.

Pri imenih mest, ki so sestavljena in bi lahko posamezne dele prevedli, na primer Frankfurt ob Majni (Frankfurt am Main), se odločamo glede na to, kako »blizu« nam je mesto, na primer Ústi nad Labem zapišemo v izvirniku.

FNF17_petek_007

Zapis korejskih imen poseben izziv

Velike jezikoslovne izzive pri prevzemanju prinašajo imena iz azijskih jezikov. Pred prihajajočimi olimpijskimi igrami v južnokorejskem Pjongčangu bodo lektorji Radiotelevizije Slovenija izdelali navodila kot priporočilo za zapis korejskih zemljepisnih in osebnih imen v slovenščini. Usklajena bodo z oddelkom za koreanistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani in s pravopisno komisijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Korejščina se sicer zapisuje v zlogovni črkovni pisavi, imenovani hangul. V praksi je nedosledna raba zapisa, zato se uporabniki jezika srečujejo z dilemo, ali upoštevati južnokorejski vladni zapis, stari vladni zapis ali slovenski podomačeni zapis.