Ruwaida Amer: Novinarji v Gazi so utrujeni, potrebujemo kolege od zunaj, da prevzamejo del bremena

Ruwaida Amer je palestinska novinarka, učiteljica in filmska ustvarjalka iz osrednje Gaze.  S svojim delom pomembno prispeva k razumevanju razmer v Gazi, predvsem skozi osebne pripovedi in vsakodnevno dokumentiranje dogajanja na terenu. V zadnjih mesecih smo njene prispevke lahko brali tudi v slovenskih medijih, na tretji dan 14. festivala Naprej/Forward pa se je v živo prek videokonference iz Ljubljane z njo pogovarjala novinarka N1 Slovenija Sarah Neubauer.

V pogovoru je med drugim orisala trenutne razmere v Gazi po prekinitvi ognja. Kot je dejala, slednja razmer v resnici ni prav dosti izboljšala, saj so ljudje ostali brez vsega in še vedno životarijo. Hrane je na voljo malo, izbire ni. »En dan dobiš nekaj, drug dan kaj drugega, včasih je treba čakati dva tedna na kak kos mesa,« je opisala.

Med smrtjo in lakoto: to je moja zgodba o vojni

Kar je na voljo, je drago. Ljudje pa revni. Zato si marsičesa, tudi če je na voljo, ne morejo privoščiti.

»Sama šest mesecev nisem pila mleka. Ko sem vendarle prišla do njega, pa sem dobila alergijo nanj, ker se ga je telo povsem odvadilo,« je orisala.

Dodatno poslabšuje situacijo zima, saj se ljudje nimajo kam zateči.

In v takih razmerah je potekalo tudi novinarsko delo lokalnih novinarjev ves čas, medtem ko je bil tujim vstop v Gazo onemogočen.

»Pred tem nisem bila vojna poročevalka, v tokratni vojni pa sem se odločila, da se pridružim ostalim novinarjem, saj se nam je zdelo pomembno, da svetu posredujemo podobe in informacije o tem, kaj se dogaja v Gazi,« je pojasnila.

A mnogi se z njimi niti ne upajo govoriti, saj so novinarji v tej vojni postali tarče. »Pravijo mi, Ruwaida, kaj če potem nas napadejo, ker bomo govorili s tabo,« je pripovedovala.

Kar dveletno pokrivanje vojnega dogajanja je tudi s človeškega vidika zahtevno. »Novinarji v Gazi so heroji. Mnogim so nam porušili domove, ubili prijatelje. In takrat se je nekaj zlomilo v nas.  Na terenu ti je težko, včasih si lačen, umazan. Včasih jokaš skupaj s tistimi, o katerih poročaš, a na koncu ti tolažiš druge. Kdaj tudi objamem kakšnega otroka,« je opisala in dodala, da delo za posamezen prispevek zato traja dlje.

Lokalni novinarji ob vsem opisanem zelo utrujeni. »Potrebujemo počitek. Potrebujemo tuje kolege, da pridejo v Gazo in prevzamejo delo, da se bomo lahko mi odpočili,« je njena želja. Obenem pa vesela, ker vidi, da v Gazi ne manjka mladih, ki stopajo v poklic, želijo si biti novinarji, Amer in njeni kolegi pa so jim za vzor.

Prihoda tujih kolegov si želi tudi zato, da bi lahko iz prve roke potrdili poročanje in verodostojnost lokalnih novinarjev, saj so bili mnogi tarča poskusov diskreditacij.

Dodatno delo novinarjev otežuje pomanjkanje osnovne infrastrukture, stabilne internetne povezave, marsikje tudi elektrike.  Zato je bilo tudi njeno sodelovanje z več tujimi medijskimi hišami precej zahtevno, pove.

Kljub temu ji je s kolegi uspelo ustvariti dokumentarec One Day in Gaza, ki dokumentira življenje civilistov med izraelskimi napadi. Lani je zanj s soustvarjalci prejela nagradi Edward R. Murrow in Peabody.

»Želim si, da svet izve za zgodbe teh ljudi, to si zaslužijo,« je še dejala in bila kritična do dela tujih medijev, ki so kljub temu, da so imeli na voljo fotografije, videe in dokaze o tem, kaj se dogaja v Gazi, gledali stran ali to poskušali omiliti.

Podpora drugega dela medijev in mednarodne skupnosti, ki so jo zaznali, pa jim je bila v oporo in jim je dala nov zagon, je povedala.

O tem, kje vidi prihodnost Gaze, pa je dejala, da je to težko vprašanje, na katerega nima odgovora. »Tokratna vojna ni prva taka. Sama sem letos dom izgubila že drugič, prvič sem ga pred 25 leti. In prava vojna se po vojni šele začne, ko ugotoviš, da se nimaš več k čemu vrniti. Si pa ljudje želijo počasi, korak za korakom sestaviti nazaj svoje življenje,« je dejala Amer.

Ruwaida Amer: Brezdomka

Ruwaida Amer je svojo poročevalsko pot začela leta 2023 v skoraj popolni informacijski blokadi za medije, kot so Al Jazeera, +972 Magazine in drugi. S svojim delom pomembno prispeva k razumevanju razmer v Gazi, predvsem skozi osebne pripovedi in vsakodnevno dokumentiranje dogajanja na terenu.