Postopek Informacijskega pooblaščenca je oviranje novinarskega dela

Oštro, Center za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji je Društvo novinarjev Slovenije obvestil, da je Informacijski pooblaščenec (IP) zoper medij uvedel inšpekcijski postopek v zvezi z zagotavljanjem skladnosti pri obdelavi osebnih podatkov za Detektor premoženja.

Kot je razvidno iz poziva nadzornika za varstvo osebnih podatkov, ki je Oštru naložil, naj med drugim pisno pojasni, na kateri pravni podlagi zbira osebne podatke neposredno od posameznikov, je prijavo podalo več funkcionarjev, ta teden pa je prijavo napovedal tudi župan Roman Leljak.

Prijavo je na IP že vložila tudi županja Olga Karba, kar smo v društvu novinarjev že obsodili. V podporo Oštru se je takrat odzvala tudi Evropska zveza novinarjev, ki je poslala opozorilo na platformo Sveta Evrope. Opozorilo je objavljeno tudi na platformi Mapping Media Freedom.

V Društvu novinarjev Slovenije smo začudeni, da se je IP odločil za uvedbo postopka, ki ga smatramo za oviranje novinarskega dela. Po našem mnenju namreč IP ni pristojen za vodenje inšpekcijskega postopka glede obdelav osebnih podatkov v okviru svobode izražanja.

Detektor premoženja je novinarski projekt Oštra. Gre za predstavitev podatkov o premoženju funkcionarjev in z njimi povezanih oseb, za katere so podatki predstavljeni kumulativno in anonimizirani.

Za zavržno ocenjujemo tudi samo prijavo IP funkcionarjev, ki jo razumemo kot poskus zlorabe pravnih sredstev za namen utišanja novinarjev in onemogočanja novinarskega dela. Funkcionarji so dolžni razkriti svoje premoženjsko stanje, vse podatke je Oštro pridobil iz javnih baz ter v okviru obveščanja javnosti. Oštro ob objavljenih podatkih v Detektorju premoženja transparentno pojasnjuje tudi namen zbiranja, metodo novinarskega dela, vire …

Do prejema poziva Oštru smo razumeli, da je po drugem odstavku 19. člena Zakona o varovanju osebnih podatkov (ZVOP-2) pooblaščenec pristojen le za nadzor nad zakonitostjo posredovanja, razkritja ali omogočanja nepooblaščenega dostopa do osebnih podatkov iz zbirke za namene iz četrtega odstavka 73. člena  – torej le pri upravljavcih ali obdelovalcih, ki bi mediju oziroma novinarju nezakonito razkrili, nezakonito posredovali ali omogočili nepooblaščen dostop do osebnih podatkov.

Posledično smo razumeli, da ni pristojen za inšpekcijski nadzor v medijih v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jo ti izvajajo v okviru svobode izražanja, kot je tudi Oštrov Detektor premoženja. Ureditev odstopanja od pravil Splošne uredbe o varstvu podatkov državam članicam za namen izvrševanja svobode izražanja v uvodni določbi nalagata tako uredba kot tudi 1. odstavek 37. člena ZVOP-2, ki pravi, da je »obdelava osebnih podatkov v okviru uresničevanja svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja v okvirih pravnega reda Republike Slovenije dovoljena. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja ter obdeluje v njih vsebovane osebne podatke, potrebne za ta namen«.

Uvedeni postopek kaže na nerazumevanje podatkovnega in preiskovalnega novinarstva. Bistvo novinarskega dela je zbiranje, preverjanje in analiza podatkov, na podlagi katerih nastajajo novinarske vsebine. Način predstavitve podatkov novinarskih preiskav je v domeni medija, novinarji za predstavitev lahko uporabijo grafe, infografike, tabele, podatkovne baze in drugo, kar je še posebej smiselno, če gre za veliko količino podatkov, ki so v javnem interesu.

Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov novinarjev je ustavno varovana pravica do svobode izražanja. Povsem neprimerno je pričakovati, da bodo novinarji pridobivali soglasja oseb, katerih podatke v okviru te izjeme obdelujejo, saj bi to onemogočilo novinarsko delo, kot tudi objavo izsledkov novinarskih preiskav. To je tudi smisel uvedbe izjeme pri varovanju osebnih podatkov v splošni uredbi. Da omogoči novinarsko delo, nadzor nad oblastjo, kar povečuje transparentnost in zmanjšuje korupcijo, kar je vse v interesu javnosti.

Ob tem opozarjamo tudi na nedavno stališče IP, ko se je Mladina pritožila, ker je Janez Janša na družbenem omrežju X objavil novinarska vprašanja in osebno telefonsko številko novinarja, ki je po objavi preko sporočil prejemal grožnje. IP je zapisal, da je Janša z objavo izvrševal svojo pravico do svobode izražanja. »Glede na naravo objave obdelava osebnih podatkov v obravnavani zadevi sodi v okvir urejanja 73. člena ZVOP-2, ki določa, da se varstvo osebnih podatkov v primeru uporabe za svobodo izražanja ne izvaja prek nadzornega organa, kot je Informacijski pooblaščenec, temveč je za presojanje kršitev pristojno sodišče.« V enem primeru se torej sklicuje na izjemo, v drugem jo spregleda.

V Društvu novinarjev Slovenije si prizadevamo za dosledno spoštovanje zasebnosti in tudi varovanje osebnih podatkov v okviru novinarskih standardov, ne moremo pa pristati na poskus zlorabe zakonodaje o varovanju osebnih podatkov, za zaščito funkcionarjev pred objavo informacij o njihovem premoženju. Menimo, da tega inšpekcijskega postopka ne bi smelo biti, ker pooblaščenec zanj ni pristojen, poleg tega pa smo zaskrbljeni, ker ima težave tudi z razumevanjem osnov novinarstva.

POPRAVEK 17. decembra 2025 ob 15.27

V izjavi za javnost smo napačno navedli, da sta prijavi na IP vložila minister za obrambo Borut Sajovic in minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj, kar je Oštro sklepal iz poziva nadzornika pooblaščenca, ki je želel pojasnila za podatke teh dveh ministrov. V pozivu nadzornika ni bilo navedeno, da sta bila navedena ministra izbrana naključno. Za napako se opravičujemo.

Odgovor Informacijskega pooblaščenca

Spoštovani,

seznanili smo se z vašim sporočilom za javnost glede inšpekcijskega postopka, ki ga Informacijski pooblaščenec (IP) zoper zavod Oštro, Center za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji, vodi zaradi zatrjevano sporne obdelave podatkov v okviru projekta Detektor premoženja.

Namen predmetnega inšpekcijskega postopka nikakor ni omejevanje svobode izražanja in novinarskega dela, ko gre za poročanje o zgodbah in preiskovanje specifičnih dogodkov. Temu je tudi namenjena določba 73. člena ZVOP-2. IP je tudi pritožbeni organ po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja in Zakonu o medijih in razume izjemno pomembno vlogo novinarstva v družbi. Ne glede na to pa IP izvaja tudi pristojnosti nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov.

IP je predmetni postopek zoper medij Oštro uvedel na podlagi več prejetih prijav. Kot nadzorni organ za varstvo podatkov je IP po prejemu prijave dolžan ugotoviti in razjasniti dejansko stanje, tudi na način, da upravljavca pozove k predložitvi določenih pojasnil. Le na podlagi tako v celoti razjasnjenega dejanskega stanja lahko IP sprejme pravilno odločitev glede prijave. Inšpekcijski postopek je torej namenjen razjasnjevanju dejanskega stanja in dejstvo, da je ta uveden, še ne pomeni, da je bila kršitev tudi že ugotovljena.

Mediji, v kolikor obdelujejo osebne podatke, so kot vsi ostali upravljavci osebnih podatkov podvrženi zakonodaji o varstvu podatkov, s tem, da za medije zakonodaja glede nekaterih vidikov obdelave podatkov določa izjeme – npr. glede pravic posameznikov v zvezi z obdelavo njihovih podatkov s strani medijev, ki se varujejo pred sodišči in ne IP. Vendar pa zakonodaja o varstvu podatkov medijev ne izključuje v celoti iz pristojnosti IP. Kot vsi drugi upravljavci so se tudi mediji dolžni odzvati na poziv IP k posredovanju zahtevanih pojasnil.

Splošno zbiranje podatkov o premoženju vseh funkcionarjev in njihovih družinskih članov s strani medijev bi lahko presegalo zgolj zasledovanje pravice do svobode izražanja, tudi glede na prakso ESČP (glej npr. sodbo ESČP v zadevi Satakunnan Markkinapörssi Oy in Satamedia Oy proti Finsk, zadeva št. 931/13, 27. junij 2017).

Poleg tega pa se predmetni inšpekcijski postopek, kot je bilo jasno navedeno v pozivu IP, nanaša zgolj na fazo zbiranja osebnih podatkov neposredno od posameznikov, informiranje posameznikov o obdelavi njihovih podatkov in podatkov njihovih družinskih članov in zavarovanje zbirke podatkov, ki jo medij nato vodi pri sebi. Postopek se torej ne nanaša na objavo osebnih podatkov, kar vsekakor sodi v sfero svobode novinarskega poročanja, kot jo opredeljuje 73. člen ZVOP-2.

Dodajamo tudi pojasnilo glede v vašem sporočilu za javnost izpostavljenih posameznikov, ki naj bi se s prijavami obrnili na IP. IP v skladu z načelom varovanja vira prijave inšpekcijskemu zavezancu ne sme razkriti prijaviteljev kot pobudnikov za začetek inšpekcijskega postopka. Izpostavljena ministra sta bila za potrebe vodenja postopka izbrana naključno zaradi raznorodnosti podatkov, ki so objavljeni o njunem premoženju. Dejstvo je, da se je na IP s prijavami v zvezi z Detektorjem premoženja obrnilo več funkcionarjev, med temi pa ni bilo navedenih dveh ministrov.