Poziva za pomoč medijem delno naslavljata problem, vendar je izvedba pomanjkljiva

Javna poziva za sofinanciranje zaposlitev v splošnoinformativnih medijih in njihovih digitalnih naročnin, ki ju je nedavno objavilo Ministrstvo za kulturo, deloma sledita konceptu, da se državna pomoč ne preliva k medijskim lastnikom, hkrati pa sistem ne zagotavlja večletnega, stabilnega financiranja, in bojimo se, da bo imel malo učinkov.

Operativno podlago za izvajanje shem pomoči po ZMed-1 predstavlja vladna uredba, zato je konkretna izvedba shem v rokah vsakokratne vlade. Prav tako odločitev o višini proračunskih sredstev v shemi. V razpisu tudi piše: »Sofinanciranje je vezano na proračunske zmožnosti ministrstva. Če pride do sprememb …, lahko ministrstvo ukrepa v skladu s spremembami v državnem proračunu oziroma finančnem načrtu ministrstva.«

Na te dejavnike tveganja smo v DNS opozarjali ves čas sprejemanja zakona. Uredba sicer mora slediti zakonu, je pa to nedvomno tudi vsebinski akt, ki omogoča izvajanje shem pomoči. Veliko diskrecijsko pravico pri besedilu konkretnega razpisa ima tudi ministrstvo samo. Potem je tu še sestava komisije, ki odloča o konkretnih projektih, kar je aktualno za sofinanciranje programskih vsebin medijev, ki je v pristojnosti ministra.

Gre sicer za v razvitih demokracijah normalne postopke, vendar pa smo v DNS glede na pretekle izkušnje predlagali sistem, ki bi obšel ta tveganja, vzpostavil sofinanciranje stroškov dela v uredništvih, na podlagi kriterijev, ki bi bili lahko merljivi. Ko bi medij po prvi odobritvi vstopil v sistem, bi se ta njegova pravica ob spoštovanju pogojev avtomatično podaljševala. Tako bi bilo vnaprej jasno, kaj se financira, v kolikšni višini, pogoji se ne bi nenehno spreminjali, financiranje bi bilo stabilno in večletno. Če bi to pisalo v zakonu, ne bi bilo odvisno od vlad, zasedb na ministrstvu in komisije ter njihovih ideoloških prepričanj in odnosa do novinarstva. Sofinancirala bi se predvsem produkcija medijskih vsebin in višina subvencije bi bila odvisna od števila zaposlenih novinarjev.

Žal je ta priložnost zamujena. Kljub temu sheme pomoči in objavljeni razpisi vsaj deloma sledijo temu konceptu, saj ne gre za financiranje projektov, ampak zaposlitev in naročnin za dve leti. Velika ovira, ki je posledica zamujanja z zakonom je, da bo pomoč razdeljena po pravilu de minimis, ki omogoča sofinanciranje do 300.000 eur v treh letih. Izdajatelji, ki izdajajo več medijev, bodo ta cenzus izpolnili s štirimi zaposlitvami za dve leti. Tudi za večja uredništva, ki naj bi jim bile po besedah ministrstva sheme prvenstveno namenjene, so to žal zanemarljiva sredstva.

Konkretna razpisa sta na DNS izzvala začudenje. Zakaj bo država financirala le nove zaposlitve v uredništvih, česar ne zahteva niti zakon niti vladna uredba, ki omogočata sofinanciranje plač novinarjev v nacionalnih in regionalnih splošnoinformativnih tiskanih medijih in digitalnih medijih? Zakaj torej ne tako obstoječih kot novih zaposlitev? Nekateri mediji imajo vire za nove zaposlitve, drugi ne. S stališča DNS je pomembno tako ohranjanje delovnih mest kot novo zaposlovanje, zato se nam takšno omejevanje zdi nesmiselno. Razpis bi moral slediti potrebam terena in ne obratno. Za DNS je posebej sporno, da razpis prejemnikov subvencije ne obvezuje, da ne odpuščajo novinarjev. Lahko torej zaposlijo tri nove, hkrati pa tri tudi odpustijo, če le v času prejemanja subvencije zadostijo osnovnemu pogoju, kar je 5 zaposlenih v tiskanih in tri v digitalnih medijih. Dopuščanja takšnih anomalij si ministrstvo ne bi smelo privoščiti, še posebej glede na globino krize v novinarstvu.

Ponesrečen je tudi razpis za subvencioniranje novih naročnin digitalnim medijem v višini do največ 30 oziroma 50 tisoč evrov letno. Za večje digitalne medije, katerih vsebine niso prosto dostopne, to pomeni največ nekaj 100 novih naročnikov. Izboljšanje katerega cilja glede javnega interesa na medijskem področju bo država s tem razpisom in višino sredstev dosegla? Poleg tega se sprašujemo, zakaj bodo nagrajeni le novi naročniki, tisti, ki že leta plačujejo medijske vsebine, pa do subvencije ne bodo upravičeni. Ali pa bo se bodo dogajale celo odpovedi naročnin in vnovično naročanje po novi shemi?