Ne bomo pristale na molk!

Rezultati regionalne raziskave, predstavljeni na mednarodni konferenci o nasilju nad ženskami v medijih v Sarajevu, kažejo, da je skoraj 80 odstotkov novinark doživelo eno od oblik nasilja na podlagi spola.

Mednarodna konferenca, na kateri so bili predstavljeni rezultati regionalne raziskave o pogostosti in vzorcih nasilja nad ženskami v medijih, ter odprta strokovna in javna razprava o odgovornosti medijskega sektorja pri gradnji varnega in enakopravnega delovnega okolja, je potekala v Sarajevu, 20. aprila 2026.

Konferenco z naslovom »Ženske v medijih: Ustavimo nadlegovanje na delovnem mestu v medijski industriji v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini« je organiziralo pet partnerskih organizacij, ki so izvedle raziskavo – Zavod Krog, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Hrvaške, Sindikat kulture, umetnosti in medijev pri zvezi Neodvisnost v Beogradu in Mediacenter iz Sarajeva.

Sindikati novinarjev, poklicna združenja in medijske organizacije so v okviru projekta »Ženske v medijih«, ki ga sofinancira Evropska unija, izvedli prvo poglobljeno skupno raziskavo, ki presega dosedanje spoznanja in zagotavlja empirično utemeljeno razumevanje delovnih pogojev žensk v medijih.

»Raziskava je pomembna, ker nedvoumno kaže, da nadlegovanje in nasilje nad ženskami v medijih nista osamljena incidenta, temveč strukturni problem, globoko zakoreninjen v delovnih odnosih, hierarhijah moči in kulturi uredništev,« je dejala Maja Sever, predsednica Sindikata novinarjev Hrvaške in Evropske zveze novinarjev.

Po njenih besedah podatki jasno kažejo, da sta nasilje in diskriminacija pogosto normalizirana, redko prijavljena in še redkeje sankcionirana, s čimer se ohranja začaran krog molka, strahu in poklicne negotovosti.

»Ne bomo pristale na molk. Skrajni čas je, da ta tema preseže okvir individualnih izkušenj in postane stvar odgovornosti celotnega medijskega sektorja, od uredništev in lastnikov do institucij in poklicnih organizacij. Varno in dostojanstveno delovno okolje ni možnost, temveč predpogoj. Brez njega ni svobodnega ali profesionalnega novinarstva,« je dejala Maja Sever.

Resne pomanjkljivosti pri izvajanju in mehanizmih zaščite

Vprašanje nadlegovanja na delovnem mestu ni le vprašanje temeljnih pravic in človekovega dostojanstva, temveč ena od temeljnih evropskih vrednot, pravi Mojca Krisper Figueroa, vodja ekipe v Oddelku za sodelovanje pri Delegaciji Evropske unije v Bosni in Hercegovini.

»Raziskave, ki temeljijo na dokazih, kot je ta, predstavljajo pomemben korak k razumevanju delovnih pogojev, s katerimi se ženske soočajo v medijih v Bosni in Hercegovini in v regiji. Vidimo lahko, da kljub obstoječemu pravnemu okviru, še vedno obstajajo pomanjkljivosti pri izvajanju in mehanizmih zaščite, kar poudarja potrebo po močnejšem izvajanju in konkretnih praksah na delovnem mestu,« je dejala Mojca Krisper Figueroa.

Dodala je, da Evropska unija z veseljem podpira pobude, ki nasprotujejo nasilju na podlagi spola in stereotipov, ki so v skladu s strategijami za enakost spolov ter »…spodbuja institucije in medijske organizacije k sprejetju politik ničelne tolerance, izboljšanju sistemov poročanja ter zagotavljanju varnega in enakopravnega delovnega okolja za vse«.

»Zagotavljanje, da lahko ženske delajo v medijskem sektorju brez nadlegovanja, je bistvenega pomena za integriteto in verodostojnost medijev,« je dejala Mojca Krisper Figueroa.

Sistemsko tveganje vgrajeno v profesionalno kulturo in institucionalne prakse

V raziskavi je sodelovalo na stotine medijskih delavk, od katerih jih je 78,38 odstotka izjavilo, da so doživele neko obliko nasilja na podlagi spola, vključno z grožnjami, diskreditacijo na podlagi spola, spolnim nadlegovanjem in fizičnim nasiljem. Takšne ugotovitve potrjujejo, da nasilje ni osamljen incident, niti ne prihaja izključno »od zunaj«, temveč predstavlja sistemsko tveganje, vgrajeno v profesionalno kulturo in institucionalne prakse medijskega sektorja. Hkrati raziskava kaže na pogosto nevidne procese upora, medgeneracijsko solidarnost in spremembe znotraj poklica.

»Posebna pozornost je namenjena beleženju izkušenj z nadlegovanjem, njihovi pogostosti in drugim kršitvam pravic na delovnem mestu, ne glede na to, ali so udeleženke pripravljene takšne izkušnje označiti kot take,« je dejala Lamija Kovačević, raziskovalka iz Mediacentra Sarajevo, ki je skupaj z Borišem Mraovićem sodelovala v nacionalni raziskavi na ravni Bosne in Hercegovine.

Glede na to, da je bila metodologija raziskave celovita ter da so bili za njeno kakovostno pripravo in preverjanje odgovorni številni strokovnjaki, je bila presenečena nad velikim odzivom udeležencev. Natančneje, v Bosni in Hercegovini je bilo 10 odstotkov celotnega števila novinarjev v državi.

»Zanimanje za temo nas ni presenetilo, zanimivo pa je dejstvo, da je bilo veliko število žensk pripravljenih odgovoriti na tako kompleksen vprašalnik, ki je vseboval več kot 50 vprašanj in da nam je precejšnje število anketirank toliko zaupalo, da so se z nami o tej temi dodatno pogovorile,« je dejala Lamija Kovačević.

V intervjujih se je pokazalo, da se ženske na delovnem mestu soočajo s številnimi izzivi in ​​da, čeprav se zavedajo kršitev svojih pravic, pogosto zmanjšujejo njihov vpliv, da bi lahko še naprej delale v nevarnem okolju.

Po besedah ​​Petre Lesjak Tušek, novinarke in urednice Večera ter nekdanje predsednice Društva novinarjev Slovenije in članice delovne skupine, je »…v turbulentnih časih, ko se napadi na novinarke na splošno povečujejo, pomembna in nujna močna podpora kolegicam znotraj samih uredništev.« »Solidarnost ne sme biti (zgolj) posledica kršenja pravil in poročil, temveč odnos in načelo v uredništvih, ki bo hkrati služilo kot zaščita pred poskusi spolnega in drugega nadlegovanja. Delovno mesto mora biti kultiviran prostor, kamor vstopamo varno, kot spoštovani in enakopravni kolegi – menim, da je bil v tej, edini pravilni smeri (so)delovanja, narejen pomemben korak,« je dejala Petra Lesjak Tušek.

Pravilnik o preprečevanju spolnega in drugih oblik nadlegovanja v uredništvih

Na konferenci so bili predstavljeni primerjalni pogledi na glavne ugotovitve o oblikah nadlegovanja na delovnem mestu v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini, posamezne ugotovitve po državah, predstavljen pa je bil tudi Pravilnik o preprečevanju spolnega in drugih oblik nadlegovanja v uredništvih. Pri nastanku tega dokumenta so sodelovali strokovnjaki s področja prava, medijev, enakosti spolov in odzivanja na nasilje nad ženskami ter novinarji z dolgoletnimi izkušnjami iz vseh štirih držav.

»Pravilnik ne zajema le spolnega nadlegovanja, temveč širši spekter vedenja – od verbalnega in digitalnega nasilja, prek groženj in fizičnih napadov, do diskreditacijskih kampanj in kršitev delavskih pravic ter je prilagojena delu v uredništvih. Velja ne le za redno zaposlene, temveč tudi za vse druge, ki delajo v uredništvih v kakšni drugi od oblik poslovnega sodelovanja,« je povedal Veljko Milić iz Sindikata kulture, umetnosti in medijev pri zvezi Neodvisnost v Beogradu, ki je predstavil Pravilnik.

Po njegovih besedah ​​je pomen tega dokumenta v tem, da »…uvaja jasne postopke in mehanizme zaščite: od zaupnega poročanja in anonimnosti v zgodnjih fazah postopka, prek vloge neodvisnega pooblaščenca in dvostopenjskega postopka, do konkretnih zaščitnih ukrepov in prepovedi povračilnih ukrepov«.

»Posebej pomembno je, da Pravilnik prepozna tudi situacije, v katerih do nadlegovanja prihaja s strani tretjih oseb, kot so sogovorniki, politični akterji ali občinstvo, kar je v novinarskem delu pogosta realnost, a redko regulirana,« je dejal Veljko Milić.

Ugotovitve raziskave so na voljo na spletni strani Ženske v medijih.

Konferenca in raziskava sta bili organizirani v okviru projekta »Ustavimo nadlegovanjena delovnem mestu v medijski industriji v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini – Ženske v medijih« s finančno podporo Evropske unije.