»Boj za svobodo novinarstva in za uredniško neodvisnost se bije v skoraj vseh redakcijah v Sloveniji«

Na novinarski konferenci, ki je sovpadla s protesti v Srbiji, Črni gori in na Hrvaškem, smo Sindikat delavcev N1 Slovenija, Sindikat novinarjev Slovenije in Društvo novinarjev Slovenije izrazili podporo srbskim kolegom v uredništvu Nova.rs, pozvali nacionalne in evropske regulatorje, naj zaščitijo neodvisnost uredništev in zagotovijo spoštovanje zakonodaje pri medijskih prevzemih in se zavzeli za svobodno novinarstvo, ki je še posebej v regiji izredno na udaru.

Govorci so poudarili pomen svobodnega, neodvisnega novinarstva za javnost in demokracijo ter obsodili pritiske, ki so jih po prevzemu mreže Adria News Network (ANN), katere del je poleg omenjenega portala tudi N1 Slovenija, deležna predvsem uredništva v Srbiji. Medije v mreži ANN je nedavno prevzelo novo vodstvo s Pedrom Davidom Vargasom, izvršnim direktorjem portugalskega investicijskega sklada Alpac Capital. Po prevzemu so novinarji srbskih medijev začeli poročati o pritiskih, ki se s približevanjem volitev stopnjujejo. Novo vodstvo je na portalu Nova.rs postavilo novega odgovornega urednika, ki ga ni podprl niti en član uredništva, novinarjem pa postavilo ultimat, naj v dveh dneh sprejmejo novega urednika ali odidejo.

»Danes smo tukaj, da podpremo novinarke in novinarje v Srbiji, kjer je neodvisno in kritično novinarstvo pod izjemnimi pritiski,« je na novinarski konferenci dejala Suzana Lovec, urednica rubrike Poglobljeno in voditeljica podkasta na N1 Slovenija. »Gre za boj za obstanek medijev, kot jih poznate, boj za neodvisno novinarstvo, sporočajo svoji javnosti. Novinarke in novinarji medija Nova.rs so pred dnevi spisali poglavje v zgodovino novinarskega boja za svobodo izražanja in avtonomijo novinarskega poklica.« Spomnila je, da so v Evropski zvezi novinarjev (EFJ) ob tem izjavili, da gre za brutalni prevzem medija Nova.rs in klimo terorja in da tovrstne metode govorijo o naravi srbskega režima. V organizaciji Novinarji brez meja so medtem opozorili, da se zdi dogajanje v tej skupini medijev, odkar jo je prevzel Alpac Capital, kot scenarij iz slabega trilerja.

Lovec je ob tem spomnila tudi na besede kolega Ratka Femića z Nova.rs, ki je dejal: »V državi, v kateri so institucije podrejene politični moči, je vztrajanje na profesionalnem novinarstvu nujno videti kot kritika oblasti.« Poudarila je, da bi morale ob dogodkih, ki smo jim priča v Srbiji, odreagirati pristojne institucije: »Čemu imamo evropsko unijo in evropski akt o svobodi medijev in regulatorje, če gledajo stran ali mečkajo ali ne ščitijo človekovih pravic in novinarstva.«

Za uničevanje novinarstva po njenih besedah ni nujno nastavljanje prorežimskega urednika. »Novinarstvo lahko uničiš recimo tako, da želiš iz medija s hrbtenico in pogumom narediti novinarsko amebo. Lahko tudi tako, da ustvariš pogoje, zaradi katerih novinarji odhajajo, novih pa ne zaposliš. Lahko tudi tako, da zmanjšaš vidnost medija. Lahko tudi tako, da od novinarjev zahtevaš, da eno stranko in drugo stranko povprašajo, ali dežuje, namesto da bi opravljali novinarsko delo, kar je: odpreti okno in povedati, ali dežuje. Lahko tudi tako, da naložiš novinarjem štancanje ogromne količine člankov, da nimajo časa gledati oblasti pod prste. Lahko tudi tako, da rečeš: Kdo bo pa bral, gledal, poslušal te težke teme, ljudje hočejo zabavo, črno kroniko in vreme. Vam zveni znano, slovenski novinarji? Ta boj za svobodo novinarstva in za uredniško neodvisnost ni le boj nas na N1 Slovenija in naših sester in bratov v Srbiji, ta boj je v tem trenutku boj, ki se bije praktično v vseh redakcijah v Sloveniji. In v tem boju je novinarstvo močno natanko toliko, kot so skupaj trdne hrbtenice novinark in novinarjev,« je sklenila.

Predsednik Društva novinarjev Slovenije Gašper Andrinek je poudaril vlogo lastnika zasebnega medija. »Biti zasebni lastnik medija ne pomeni zgolj in samo biti lastnik podjetja ali korporacije. Biti lastnik medija pomeni nesluteno in neizmerljivo mero odgovornosti. Ne samo za skrb vseh zaposlenih, podpornih služb, medijskih delavcev, novinark in novinarjev. Ampak za skrb za boljšo družbo, pravico ljudi do obveščenosti, svobodo tiska, svobodo govora, pomembnost novinarstva ter demokracijo. Če lastnik medija zanemari to odgovornost, se prelevi v navadno propagandno trobilo.«

Opozoril je, da smo že dolgo priča trendu, da lastniki medije preprosto podredijo trendom in trgu ter popustijo ekonomskim ali političnim pritiskom, s tem pa uničijo neodvisno, preiskovalno in raziskovalno novinarstvo ter posledično tudi pravico ljudi do obveščenosti. »Neodvisno novinarstvo v Srbiji je bilo že zdavnaj žrtvovano za politične in ekonomske interese. Tega ne smemo dopustiti v Sloveniji. Tega ne sme dopustiti javnost. Tega ne sme dopustiti novinarska skupnost. Slogan Društva novinarjev Slovenije je – novinarji za novinarje. Če bomo stali skupaj, bomo močnejši v tem, da zaščitimo temelj našega poslanstva – skrb za javnost. Za ljudi. Za boljšo družbo. Za demokracijo. Novinarstvo N1 Slovenija ni naprodaj.«

Podporo novinarjem v Srbiji, v Sloveniji in v vsej regiji so izrazili tudi v Sindikatu novinarjev Slovenije. Mojca Zabukovec je poudarila, da novinarska in uredniška avtonomija nista predmet pogajanj, kompromisa ali barantanja. Sta temelj neodvisnega novinarstva in vsake demokratične družbe.

»Takšen način poseganja v uredništvo, kot ga vidimo v primeru Nova.rs, odpira resna vprašanja o tem, kdo v resnici odloča o vsebini medija, kakšna je vloga novinarjev pri oblikovanju uredniške politike in ali lahko uredništvo svoje delo opravlja svobodno, profesionalno in brez pritiskov. Posebej zaskrbljujoče je, da se to dogaja v Srbiji pred parlamentarnimi volitvami, ko javnost še posebej potrebuje verodostojne in kritične informacije.« Svobodo misli in izražanja ter prepoved cenzure zagotavlja tudi srbska ustava, je spomnila.

»Ustavna jamstva niso zgolj zapisana načela. Bistvena so vprašanja, ali so v praksi zagotovljeni pogoji, v katerih lahko novinarke in novinarji poročajo brez pritiskov ter uredništva avtonomno sprejemajo odločitve. Lastništvo medija ne more biti opravičilo za poseganje v profesionalno novinarsko presojo ali za omejevanje uredniške neodvisnosti. Če se spremembe v uredniškem vodstvu uporabljajo za vplivanje na uredniško politiko, to ni več zgolj notranje vprašanje. To je vprašanje pravice javnosti do obveščenosti in pogojev za demokratično razpravo.

Naša podpora kolegicam in kolegom na Nova.rs je zato jasna. Podpiramo njihovo prizadevanje za ohranitev uredniške in novinarske avtonomije in delovne pogoje, v katerih novinarske odločitve niso plod pritiskov ali ultimatov. Ultimate, kot smo mu priča na Nova.rs, pa je treba ustaviti in hkrati preprečiti njihovo širjenje v druga uredništva ali druge države.«

Primer Nova.rs je opozorilo, da moramo na tveganja za uredniško avtonomijo odgovoriti pravočasno – preden se pritiski in ultimati utrdijo v novo normalnost, je poudarila in opozorila na negotov položaj N1 Slovenija po prevzemu ANN.

»Ko se novinarke in novinarje postavlja pred izbiro med poklicnimi načeli in lastnim delovnim mestom, ko se uredništva izključuje iz odločitev, ki neposredno zadevajo njihovo delo, in ko vodstvo ne pojasni svojih načrtov, je treba zahtevati odgovore in ukrepanje. Od pristojnih nacionalnih in evropskih institucij zato pričakujemo, da bodo v okviru svojih pooblastil zagotovile, da bodo pravila in jamstva medijske svobode učinkovita tudi v praksi,« je še dejala Zabukovec in poudarila, da novinarska avtonomija ni privilegij, ampak pogoj za svobodno obveščanje javnosti. »Ni delujoče demokracije brez delujočega novinarstva. In ni neodvisnega novinarstva brez novinarske in uredniške avtonomije.«

Kamilo Lorenci je v imenu Sindikata delavcev N1 Slovenija, ki je bil ustanovljen prav zaradi negotovih razmer po prevzemu in v katerega so včlanjeni skoraj vsi zaposleni, prebral zahteve do novega vodstva ter do pristojnih institucij: »Od novega vodstva pričakujemo da zagotovi pogoje za kakovostno novinarsko delo, da spoštuje uredniško avtonomijo v vseh pogledih, ter da pred imenovanjem odgovornega urednika pridobi mnenje uredništva. K temu ga zavezuje slovenska zakonodaja. Pričakujemo, da bo to mnenje tudi upoštevalo. Od nacionalnih in evropskih institucij pa zahtevamo, da delujejo proaktivno ter da zagotovijo pogoje za pluralnost in svobodo medijev.«

Predsednica Novinarskega častnega razsodišča Tatjana Pirc je izpostavila, da ni treba gledati daleč za prakse in metode, s katerimi poskušajo utišati neodvisne medije, po različnih državah potekajo po podobnih scenarijih. »Javnih medijev se avtokratski in populistični režimi lotevajo z političnimi pritiski, napadi, žalitvami, lažmi, zapiranjem pipic, kot pravijo, ko želijo medije finančno osiromašiti, in z omejevanjem sredstev onemogočiti njihovo delovanje. Medijem očitajo, da so pristranski, in celo ultra levičarski. Pišejo, pripravljajo, sprejemajo zakone, ki podrejanje medijev legalizirajo in omogočijo. S prevzemom upravnih, nadzornih, vodstvenih pozicij, z nameščanjem poslušnih urednikov in celo novinarjev, ki so njihovi zvesti vojščaki, spreminjajo medije v svoja trobila. Cilj njihovega umazanega početja je podrejanje medijev, da bodo delovali po njihovih navodilih. Na zasebnih medijih so metode politično-kapitalskih spreg podobne, včasih še hujše. Mešetarijo s prodajami in prevzemi medijev ter brez sramu menjavajo pokončne urednike.«