Filtrirana resničnost

Iz delavskih vrst prepoznavnega velikega podjetja so mi nedavno posredovali v vednost navodila o odnosih z mediji in nastopanju v medijih, ki v detajle določajo pravila zaposlenih v komunikaciji z novinarji. Ogorčeno so ugotavljali – in ni jih bilo malo – da jim skuša njihova firma, korporacija, pripirati, če ne povsem zapirati vrat do medijev, in spraševali, kaj in koliko sploh še lahko povedo novinarju za objave (in neuradno, saj taki ukrepi hkrati nedvomno učinkujejo tudi na neuradno komunikacijo) ne glede na razmere v družbi, ne glede na realnost, kot jo zaznavajo in ocenjujejo sami, ne glede na to, ali mediji ob konkretnih objavah (re)prezentirajo prave, realne informacije o podjetju. VEČ