Podelitev čuvajev: Peti zamah, peti elektrošok

»Še en zamah. Še en elektrošok. Gospodar in hlapec hkrati. Mi. Stroj. Slovnica nam je tuja. Ob zori se vžgemo. V temi ugasnemo. Od zore do mraka. Od mraka do dne. Nikdar zares ne spimo. Ko nismo vklopljeni, smo v mirovanju. Maternica za surovine. Diareja za produkte. Proizvajamo. Stroji, stroji, stroji. Za nov stroj. Svet strojev. Univerzum strojništva,« so ob besedah Anje Golob, ki jih je novinarjem pod zvezdami Lutkovnega gledališča prebrala predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek, obmolknili psi čuvaji. Vzklike, žvižge in živahne aplavze, ki so po leseno kocko z izdolbeno silhueto watchdoga pospremili letošnje nagrajence, je utišal okrogel snop reflektorja, ki je izpostavil samo besede.

Premišljujoči ljudje, ne stroji

Peti Naprej/Forward je še enkrat zamahnil, stresel, opozoril. »Čez leto se novinarji srečujemo, vendar imamo vsi svoje zaposlitve. Festival je priložnost, da z novinarskimi kolegi iz drugih medijskih hiš izmenjamo izkušnje, kar pripomore k našemu boljšemu delu v prihodnje,« po podelitvi razmišlja programski koordinator Adrijan Bakič.

Letos je v dvorano festivala sedlo več novinarjev. Največ jo je tudi letos obiskalo prav na podelitev nagrad. Da je novinarstvo razvrednoteno, jih je opomnila Lesjak Tuškova. Da je ustrojeno, je izpostavila. Njene besede, prav tako pa besede letošnjih gostov, je slišala sedanjost novinarstva, niso pa dosegle njegove prihodnosti, vsaj ne v razsežnostih, ki bi jih bodoči poklic študentov novinarstva zaslužil. »Žalostna resničnost, ki se ji je zelo težko upirati, vendar je ne le prav, temveč tudi nujno, da to kljub temu počnemo. Navsezadnje lahko od znotraj zadeve spremenijo samo novinarji,« o festivalu pravi študent, ki se je Napreja udeležil.

Tudi podelitev nagrad, ki je odsevala prenasičenost z informacijami, podložnost uporabnikov virtualnim velikanom, ki v svoje globalne sence skrivajo zgodbe, celostne in dodelane vsebine, si je ogledala le peščica tistih, ki vstopajo v ta svet. Tistih, ki se temu svetu ne bodo imeli časa prilagajati, tistih, ki bodo morali biti nanj pripravljeni in korak pred njimi.

Novinarji vs. algoritmi

Tudi letos je podelitev nagrad satirično začinil pregled medijskega prostora v minulem letu. Da je bila udarna, kratka in jedrnata, so povedali po njej. »Imeli smo hudomušno in hkrati skrb zbujajočo idejo: da lastniki gledajo samo še na to, da nas je čim manj in da čim več privarčujejo na nas, tehnologija pa jim gre pri tem zelo na roko,« odločitev za virtualno podelitev nagrad čuvaj obrazloži svetovalec festivala Jernej Verbič. Roboti, ki ponekod že opravljajo novinarsko delo, pač ne morejo nadomestiti premišljenih novinarjev, je prepričan. »Moramo pa biti res dobri, unikatni in neuniformirani, ne smemo biti papige, ki le prepisujejo, kar smo žal prevečkrat. To lahko namesto nas počnejo tudi mašine,« doda.

»Rad bi bral kakovostne zgodbe«

Za stroje so novinarji zelo živa in participatorna publika, ki je tudi tokrat pozorno spremljala prireditev, se nasmejala satiri in z medmeti ves čas komentirala podelitev. Nagrajence je napovedoval robot. Računalnik, ki je uporabniku predlagal vsebine. Trivialne in balastne novinarske in »novinarske« prispevke ali pa kar spletne strani podjetij. Rad bi bral kakovostne zgodbe, je zapis v iskalnik, ki je v rezultatih iskanja navrgel letošnje presežke, nagrajence. Do njih se je prebil bralec, ki se je dovolj dolgo upiral algoritmom, ki ljudem po besedah Jerneja Verbiča vse bolj narekujejo in diktirajo njihov vsakdan na spletu.

Boj z njimi ne bo lahek, sploh s publiko 21. stoletja, ki novinarje pogosto kritizira upravičeno, pogosto pa tudi ne. »Predstavitev je bila tudi kritika publike, ki bi rada imela vse zastonj, na internetu in takoj. Rada bi imela dobro, kakovostno, poglobljeno in nesenzacionalistično, hkrati pa po tem ne posega. Če ne bo podpirala kvalitete tako, da bo kupovala, plačevala dobro, bo imela vedno več algoritmov in neumnih robotov, ki ji bodo servirali prav nasprotno,« je jasen Verbič.

Prejemnikov informacij, novic in zgodb je v festivalskih dvoranah res malo. Nik Goodman, ki je odprl festival, je prikazal statistiko radijskega občinstva in bralcev tiskanih medijev. Občinstva, stara do 18 let, so razredčena. Poudaril je, da moramo vzgojiti občinstvo. Da moramo mladim privzgojiti spremljanje medijev. Jim stopiti naproti tam, kjer se počutijo doma, kjer se v virtualnem svetu gibljejo in jih preko njega pripeljati do novinarskih vsebin.

»Hočemo več in ceneje, če ne zastonj, vedeti, po drugi strani pa se pritožujemo, da smo zasuti z informacijami in da ne vemo, kje jih iskati. Predvsem mladi mogoče prej obupajo nad iskanjem, ker imajo preveč možnosti,« razmišlja študentka novinarstva. Iskanje novic in poplavo informacij, ki uporabnika namesto tega pričaka na spletu, vidijo kot opozorilo. »Tega se moramo zavedati in spremeniti stvari na bolje. To pa lahko dosežemo tako, da odgovorni spustijo mlade v medijski prostor, jim prisluhnejo in pustijo, da kaj spremenijo,« je svoje misli strnila bodoča novinarka. Da ne bodo vsega krivi samo FDV-jevci.

Prihodnost oblikovanja sveta, v katerem živimo in o katerem poročamo, je prepojena s spletnimi vsebinami in družbenimi omrežji, ki se jim ni smiselno upirati. Moramo biti pametnejši od strojev, jih uporabiti tako, da človeškim novinarjem pomagajo preprečiti ustrojitev ter ohranjati zavest in zavezanost pravi strani – javnosti. Javnosti, ki novinarjem ne sme pustiti, da zamrznejo, temveč jih mora z iskanjem pravih vsebin gnati. Naprej.