Raziskave razkrivajo: slovenski mediji vse bolj enozvočni

Tri raziskave, ki jih izvajata Mirovni inštitut in Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, celostno osvetljujejo stanje medijev in demokracije v Sloveniji. Raziskava MeDeMAP preučuje vlogo medijev v demokraciji, produkcijske pogoje in odnos občinstev, pri čemer izpostavlja zavezanost novinarjev_k zagotavljanju verodostojnih informacij, hkrati razkriva razširjen občutek odtujenosti in nezaupanja v medije, predvsem pa dvom občank_ov, ali je v danih sistemskih pogojih demokratična vloga medijev sploh mogoča. Analiza raznolikosti novic razkriva, da navidezna pluralnost prikriva visoko stopnjo homogenosti vsebin, ki jo oblikujejo razmerja moči, osrednja vloga Slovenske tiskovne agencije ter prevlada političnih virov. Raziskava AFEMED pa analizira strukturne spremembe medijskega sistema med letoma 2010 in 2022, pri čemer razkriva koncentracijo lastništva, umik tujih vlagateljev in krepitev politično povezanih medijskih mrež. Skupaj raziskave razkrivajo, da so pogoji za demokratično, pluralno in neodvisno medijsko delovanje vse bolj ogroženi, a hkrati obstaja močna družbena želja po obnovi zaupanja v medije kot javno dobro.

MeDeMAP

Raziskava MeDeMAP (ang. Mapping Media for Future Democracies) se osredotoča na vlogo medijev v demokraciji ter preučuje medijsko regulacijo, strukturo medijske krajine in demokratične funkcije medijev z vidika produkcije in občinstev. Raziskavo, v kateri sodeluje deset držav EU, v Sloveniji izvaja Mirovni inštitut. Produkcijske pogoje za uresničevanje demokratičnih funkcij osvetljujejo intervjuji z uredniki_cami in novinarji_kami, ki izražajo močno načelno zavezanost zagotavljanju verodostojnih informacij, nadzoru oblasti, pluralizmu in politični participaciji. To zavezanost v praksi omejujejo finančna negotovost, lastniški pritiski, krčenje uredništev ter politični vplivi, ki prispevajo k polarizaciji, eroziji zaupanja in napadom na novinarje_ke. Fokusne skupine z občani_kami hkrati razkrivajo razširjen občutek odtujenosti in nezaupanja v medije – ne nujno dokončnega ali enoznačnega –, predvsem pa dvom občank_ov, ali je v danih sistemskih pogojih demokratična vloga medijev sploh mogoča. Posebnost raziskave je organizacija zborov občank_ov o medijih in demokraciji, ki so pokazali, da želja po svobodi medijev in demokraciji ostaja živa. Zbor občank_ov v Sloveniji je to vizijo konkretiziral z zahtevami po strožji regulaciji lastništva in financiranja medijev, posebnem statusu in podpori družbeno odgovornim ter neodvisnim medijem, stabilnem javnem financiranju zaposlovanja novinarjev, poglobljenem in etičnem novinarstvu, okrepljeni medijski pismenosti in dialogu med mediji in javnostjo – z jasnim ciljem: obnoviti zaupanje v medije kot javno dobro. Več informacij: https://www.medemap.eu in https://www.mirovni-institut.si/mediji-demokracija/. 

Predstavlja Brankica Petković.

AFEMED

Raziskava AFEMED (Afektivni mediji: transformacije javnega komuniciranja) analizira transformacije medijev v Sloveniji med letoma 2010 in 2022, s poudarkom na strategijah horizontalne in vertikalne integracije medijskih skupin, ki so pripeljale do visoko koncentriranega trga. Slovenski medijski sistem umešča v širše regionalne trende Srednje in Vzhodne Evrope, ki jih zaznamujejo umik zahodnih medijskih lastnikov, pojav domačih in vzhodnoevropskih oligarhov ter razrast strankarsko povezanih medijskih mrež. Ugotovitve mrežne analize lastniških povezav kažejo na upad tiskanih medijev, rast spletnih medijev ter naraščajočo konsolidacijo lastništva, ki se osredotoča okoli majhnega števila posameznikov. Rezultati raziskave izpostavljajo dominantne medijske skupine – od lokalnih konglomeratov in regionalnih medijskih velikanov do politično povezanih medijskih mrež – ter njihovo vplivno vlogo pri oblikovanju medijske krajine v Sloveniji.

Več: https://www.mirovni-institut.si/afektivni-mediji/

Predstavljata Mojca Pajnik in Lori Šramel Čebular.

Homogenizacija novic v medijski krajini v Sloveniji

Raziskava presega poenostavljeno binarno logiko dosedanjih raziskav o vsebinski pluralnosti medijev (npr. levo–desno, liberalno–konzervativno ali provladno–nevtralno–protivladno) in prepoznava vzorce pluralizacije in homogenizacije novic ter raznolikost novic pojasnjuje skozi temeljna razmerja moči v medijski krajini v Sloveniji. V analizo raznolikosti novic smo zajeli 13.207 novinarskih prispevkov iz 141 medijev in ugotovili, da navidezna institucionalna pluralnost skriva visoke stopnje homogenosti medijskih vsebin, ki jo pomembno določa osrednja vloga Slovenske tiskovne agencije, pri čemer vzorce homogenizacije krepijo lastniške, regionalne in ideološke povezave med mediji. Hkrati raziskava ugotavlja, da politični in drugi uradni viri močno prevladujejo v novicah, medtem ko so civilna družba, državljani in strokovnjaki izrazito manj zastopani. Raznolikost novic v Sloveniji je v pomembni meri rezultat razmerij moči, skozi katere se tudi določa, kdo in kako dobi glas v simbolnem prostoru medijev in kateri pogledi so prevladujoči. To potrjuje normativni pomen raznolikosti novic kot pogoja za demokratizacijo družbenega komuniciranja in nalaga razmislek o nujnosti strukturnih sprememb, ki bi omogočile bolj vključujočo medijsko krajino.

Predstavljata Igor Vobič in Boris Mance.

Vodi Matija Stepišnik.