»Brala sem svoj intervju, ki ga nisem dala«

Novice

»Brala sem svoj intervju, ki ga nisem dala«

Sabina ZormanFoto: Črt Piksi

Novinarji so pomemben člen družbe. Kako dobro opravljajo svoje delo, so v pogovoru Medijsko ogledalo prvega dneva letošnjega festivala Naprej/Forward povedali uveljavljeni posamezniki, ki so se z njimi v preteklosti že znašli v dialogu, tokrat pa so jim lahko nastavili ogledalo.

Kraljevati praznim ulicam

Na problematiko brezdomstva so organizacije opozarjale že pred epidemijo covida-19, v času, ko je bilo na ulici moč srečati praktično le Kralje ulice, pa je problem začutila tudi širša javnost. »Pokazalo se je, da so brezdomni še vedno zunaj,« je povedala predsednica društva Kralji ulice Hana Košan.

Pristojne institucije so zato opozorili na absurd gesla #ostanidoma, medtem ko ni bilo načrtov, kako poskrbeti za tiste, ki doma nimajo. Mediji so odigrali veliko vlogo, ko so situacijo predstavili širši javnosti in opozorili na do tedaj velikokrat spregledano problematiko.

Ko so Kralji ulice v prvem epidemičnem valu praktično čez noč odprli zavetišče, so mediji vest razširili med ljudi, ki so se množično odzvali in na različne načine priskočili na pomoč. Kot je povedala Košan, sta jim zelo pomagala tudi novinarska prispevka o pravilih Kraljev ulice in principu prodaje časopisov,  tako da jih posamične slabe izkušnje niso odvrnile od nakupa časopisa.

Mediji rušijo stereotipe

Hana Košan opaža, da mediji žal velikokrat podležejo vnaprejšnjim predstavam in pri poročanju do brezdomcev pristopijo z željo po eni izmed dveh zgodb – bodisi o »pravih brezdomcih«, ki spijo zunaj in živijo v bedi, bodisi o uspehu tistih, ki so iz te bede zbežali. Vendar je definicija brezdomca širša od kriterija, da oseba spi na ulici. Pri Kraljih ulice so veseli, da lahko s pomočjo medijev podirajo stereotipe, želijo pa si, da bi novinarji do njih pristopili z zavedanjem, da vsak posameznik živi svojo edinstveno zgodbo.

S stereotipi se srečujejo tudi para-športniki, ki dobivajo vse več medijske pozornosti, večinoma v sklopu kampanj za promocijo para-športa. Kapetanka slovenske ženske reprezentance v odbojki sede in psihologinja Lena Gabršček opozarja na pozitivno plat medijske izpostavljenosti: »Ko invalidi pokažemo svoj hendikep, tudi sebe lažje sprejmemo.« Niso pa se vsi pripravljeni izpostavljati. Čeprav njihove zgodbe marsikoga opolnomočijo, si para-športniki želijo, da bi jih medijsko obravnavali na podlagi profesionalnih uspehov. »Po eni strani je lepo biti super-človek, po drugi pa si vsi želimo biti normalni, del večine,« je izpostavila odbojkarica. Želijo si, »da bi bili v medijih samo športniki, ki smo spisali še eno dobro športno zgodbo,« je pristavila Gabršček.

Za vsakim glasbenikom je stala množica

Vpliv epidemije na kulturno-umetniško industrijo je javnosti pokazal, kako velike ekipe stojijo za glasbeniki in drugimi nastopajočimi. Izpad kulturnih dogodkov je usmeril pozornost na vse posameznike iz zaodrja, ki so čez noč ostali brez dela. »Marsikdo je v tem času videl, da glasbena industrija ni le tista oseba, ki stoji na odru, ampak da kulturo soustvarja enormno število ljudi,« je izpostavila glasbena menedžerka in svetovalka za odnose z javnostmi Maša Pavoković.

Veliko odzivov je prejel glasbenik Paul McCartney, ko je v času epidemije prosil za denarno pomoč. »Vsi so se zgražali, zakaj on z vsemi svojimi milijoni potrebuje pomoč. Ugotovili so, da ni sam v tej zgodbi. Gre za celo njegovo ekipo, na turneji je popolnoma druga ekipa, njegova založba, ne vem, kakšna je končna številka vseh teh ljudi,« je pojasnila glasbena menedžerka.

Vstopnice se danes sicer spet dobro prodajajo, a marsikdo je v času, ko ni bilo dela, zapustil panogo. Pavoković se je spomnila kolegov iz Slovaške, ki niso mogli izvesti koncerta, saj dobesedno ni bilo nikogar, ki bi fizično pripravil oder. Panoga ne bo obstala, če ljudje za glasbene prireditve ne bodo pripravljeni plačati vstopnice. Mediji lahko pomagajo tako, da predstavijo, kaj vse stoji za dogodkom.

Preslišane zgodbe

Marsikatera problematika je bila v zadnjih dveh letih preglašena. Reševalec in pomočnik direktorice Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja je opozoril na mnoge spregledane novice, kot so prepozne diagnoze drugih resni bolezni, ker je bila vsa pozornost usmerjena v epidemijo covida-19.

Velikonja je bil v lanskem letu večkrat medijsko izpostavljen kot zavzet organizator cepljenja v Kočevju, ki je zaslovelo z uspešno strategijo cepljenja. Kljub uspehu na tem področju se reševalec zaveda posrednih žrtev in posledic covida-19, ki jim po njegovih besedah še ni konca. Ker so bili ukrepi za omejevanje širjenja epidemije radikalni, so bili mnogi še bolj zadržani glede obiskov zdravstvenih ustanov, kar je privedlo do (pre)poznih diagnoz. Kot je opozoril Velikonja, se je na kočevskem območju začasno ustavila tudi skupina prostovoljcev, t. i. prvih posredovalcev, ki so sicer bistveni pri posredovanju ob srčnih zastojih. Poleg tega se je zelo povečalo število tistih, ki so doživljali duševno stisko. »Vzpostavili smo linijo za psihološko pomoč, ki je praktično pregorela,« je dejal in dodal, da bodo posledice spregledanih težav odkrivali še dolgo.

Borba z dezinformacijami

V nasprotju s preslišanimi zgodbami se v nekaterih medijih pojavljajo odvečne – nepravilne ali napačno interpretirane. Novinarji in strokovnjaki se nenehno borijo z lažnimi novicami.

Vsi sogovorniki moderatorke pogovora Maje Sodja so se že srečali z novicami o svojem strokovnem področju, ki niso bile pravilne. Veliko lažnih novic zadnjih dveh let je bilo neposredno povezanih predvsem s covidom-19, v medijih pa se širijo tudi dezinformacije o posameznikih. Lena Gabršček je občinstvo presenetila s podatkom, da je o sebi že brala intervju, pri nastanku katerega ni sodelovala. V njem so bile navedene informacije, ki so bile daleč od resničnih.

Novinarsko delo nosi veliko odgovornost, tako za občinstva kot za sogovornike. Izhaja iz ljudi za ljudi. Zato morajo novinarji dovoliti, da jim kdo nastavi ogledalo.