Čestitamo čuvajem 2021!

Društvo novinarjev Slovenije razglaša letošnje prejemnike nagrad Čuvaj/Watchdog. Nagrade bomo v živo podelili 18. marca 2022.

Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva prejme

Glorija Lorenci, Večer.

Nagrade za izstopajoče novinarske dosežke v letu 2021 prejmejo:

Peter Žerjavič, Delo, Ana Lah, Večer, Ksenija Horvat, Televizija Slovenija in uredništvo Slovenske tiskovne agencije.  

Obrazložitev nagrad

Nagradi za izstopajoče dosežke v novinarski fotografiji prejmeta:

za posamično fotografijo Nik Erik Neubauer, za reportažo Tamino Petelinšek, STA.

Debitantski nagradi za dosežke mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let, prejmeta:

Uršula Zaletelj, Val 202 in Univerzitetna redakcija Radia Študent.

Pohvale

Pohvalo porote za izstopajoči novinarski dosežek 2021 prejme Domen Savič.  

Obrazložitve nagrad

GLORIJA LORENCI, Večer

Razpon njenih vlog je izjemen in gre vse od dobre in občutljive poslušalke široke palete različnih intervjuvancev, pripovedovalcev in razlagalcev do raziskovalke in odkrivalke očem nevidnih in odrinjenih tem. Ima pa še nekaj, je nadpovprečna, izjemna zapisovalka. Ko v službeni avto poleg obvezne novinarske opreme potisne gumijaste škornje ali pohodne čevlje, vemo, da bo tudi iz najbolj odrinjenega in od boga pozabljenega kraja prinesla navdihujočo zgodbo. In v njej ne bodo manjkali ljudje z veliko začetnico. Ljudje, ki jih v medijih sicer nikoli ne bi našli. Zgodbe o živalih. O naravi. O vsem, kar je tako krhko, da nam zgodbo enostavno mora povedati. In če bi pomislili, da sta reportaža in intervju osrednji točki njenega ustvarjanja, bi živeli v veliki zmoti. Ko oceni, da je v družbi ali politiki nekaj šlo hudo narobe, se njena tipkovnica spremeni v rafal, ki pa nikoli nikogar ne rani ali užali. Ljudi ali dejanja, za katere je presodila, da so prekoračili mejo dostojnega ali dopustnega, bo razorožila, kot radi rečejo na Večeru, »hrabro, ojštro in dostojanstveno«. Njen novinarski opus je s svojo izjemnostjo in neverjetnim razponom tem postal sestavni in nepogrešljivi del slovenskega novinarstva.

ANA LAH, Večer

Z zgodbami o dogajanju na prašičji farmi Ljutomerčan je v sodelovanju z aktivisti javnosti odstrla pogled v izjemno krutost industrijske živinoreje. Gre za temo, pri kateri se najraje obrnemo vstran, saj je resnica skrajno neprijetna. Kljub visokemu čustvenemu potencialu zgodbe je ohranila ustrezno profesionalno distanco in dogajanje predstavila na objektiven, neaktivističen način. Soočila se je z akterji, ki jih je zgodba postavila v zelo negativno luč. In nenazadnje, njena razkritja so dobila epilog. Odzvalo se je ministrstvo za kmetijstvo in inšpekcija, ki je bila prisiljena odrediti izboljšave na sporni farmi.

KSENIJA HORVAT, TV Slovenija

Že vrsto let postavlja standard izvrstnega, sproščenega televizijskega intervjuja, sicer pogostega novinarskega žanra, na prvi pogled nezahtevnega dialoga, ki pa zahteva veliko priprave, dobro poznavanje vsebine sogovornikovega dela in temeljito poznavanje področja, s katerim se gost ukvarja. Podkovana z znanjem se enako suvereno giblje med domačimi in tujimi gosti, pri čemer zna tudi doma najti zanimive in sveže sogovornike. V zadnjem letu, obremenjenem z zdravstveno krizo in njenimi omejitvami, je gostila številne doktorje znanosti različnih strok in tehtne premišljevalce našega vsakdana, ki gledalca obogatijo z novimi spoznanji in razmisleki o tukaj in zdaj. V tem turbulentnem letu za slovenske medije in javno RTV je pripravila tudi dve odmevni oddaji o javnih televizijah.

PETER ŽERJAVIČ, Delo

V času, ko je notranjepolitično dogajanje v Sloveniji vse bolj dobivalo svoj bruseljski odmev, je precizno in profesionalno upovedoval drsenje države med problematične članice sedemindvajseterice. Ažurne objave na twitterju, ki so za mnoge postale prvi vir informacij o dogajanju v Evropski uniji, je vsakodnevno nadgrajeval z analizami, komentarji – najsi je šlo za neimenovanje delegiranih tožilcev ali napade na medije – pa tudi intervjuji z glavni akterji nesoglasij med Brusljem in Ljubljano, kot sta podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans in evropska poslanka Sophie in ‘t Veld. Njegovo kroniranje dogajanja v Bruslju je jasno, umirjeno in vselej postavljeno v kontekst – v maniri najboljših žurnalistov stare šole.

UREDNIŠTVO SLOVENSKE TISKOVNE AGENCIJE

Nobeno uredništvo si ne želi, da bi samo postalo novinarska zgodba. Ko je vlada v celoti prenehala izvajati zakonsko obveznost financiranja javne službe, se je zgodilo prav to. V razmerah, ki so zaradi epidemije in predsedovanja že same po sebi zahtevne, so vseh 314 dni zmogli obdržati servis na visoki ravni z visoko produkcijo, a kar je še pomembneje, z visoko kakovostjo. Gre za skupinski projekt. Ekipno delo, ki se odraža na vsakem koraku. V uredništvu ni »zvezd«, so le novinarji, ki vsakodnevno opravljajo delo, ki ne pozna urinih kazalcev, ki se pod članke podpisujejo s kraticami, ki delajo z vso odgovornostjo agencijskega novinarja o tem, da mora biti informacija za uporabnika točna, hitra, objektivna in verodostojna. Ker so skupaj ne samo zdržali, ampak navduševali …

NIK ERIK NEUBAUER

Z nekonvencionalnim in drznim pristopom, s katerim se avtor odlikuje, je nastal portret policista z zamegljenim vizirjem, ki nas preprosto razoroži. Ne dovoli, da bi ga napadli in ne dovoli, da bi ga, kot običajno, obsojali. Nenadoma nam je tako blizu, da je del nas. Je slehernik, ki se je udeležil protestov pa čeprav po službeni dolžnosti. Ne sme izražati svojega mnenja, ampak zgolj izpolnjevati ukaze in ne o njih razmišljati, pri čemer je izpostavljena zameglitev pogleda kot metafora obupa in gneva, ki ga oblastniki nikakor nočejo videti.

TAMINO PETELINŠEK, Slovenska tiskovna agencija

Avtor pripovedi sledi načelom najbolj klasičnih in vedno redkeje objavljanih reportaž. Nagrajeno je objavil National Geographic Slovenija. Je eden redkih fotoreporterjev, ki si je pridobil zaupanje za neomejen dostop v enega najbolj zaprtih samostanov pri nas. Zgodbo o menihih samostana Pleterje odlikuje spoštljiv in zelo premišljen način pristopanja iz ‘srednje’ oddaljenosti. Z izjemnim občutkom za vizualno pripovedništvo čaka, predvideva in dopušča, da se življenje pred njim odvija natanko tako kot se. Občutljivo tematiko zaprtega reda, ki se ga drži pridih mističnega, prepleta z najbolj vsakdanjimi opravili. Niti za trenutek ne vsiljuje pogleda in se nadvse elegantno izmika ‘avtorski vključitvi’ v podobe ali zgodbo ter nas boža z brezčasnostjo življenja, ki je tam od nekdaj táko in imuno na vse.

URŠULA ZALETELJ, Val 202

Kljub mladosti ustvarja in soustvarja prepoznavne radijske rubrike, takšni so Liki, ki na inovativen način predstavljajo posameznike, ki stvari počnejo drugače, in odmevna oddaja Jezikanje. Glas mladih, pogosto spregledanih in nemočnih, zastopa v oddaji Rožnata dolina. Je predstavnica nove generacije radijskih novinark, ki so samoiniciativne, želijo odpirati tudi težavne teme, se ne bojijo izpostaviti ali izraziti lastnega mnenja. Hkrati izstopa pri inovativnosti upovedovanja, ki je ključno za uspeh radia. Svoje delo dopolnjuje z izjemno multimedijsko nadgradnjo in angažmajem na družbenih omrežjih, na katerih z javnostjo komunicira na spoštljiv način, interaktivnost s številnimi odzivi poslušalcev pa spretno prepleta z etrom.

UNIVERZITETNA REDAKCIJA RADIA ŠTUDENT, znotraj nje posebej Jernej Meden, Živa Šketa, Lori Šramel Čebular, Hana Radilovič in Alja Pehar.

Z metodami preiskovalnega novinarstva, ki na radiu niso vsakdanje, so razkrili mnoge povsem nove informacije, predvsem pa so s poročanjem dvignili zavest študentske javnosti, ki se je začela organizirati v obliki številnih iniciativ, ki skupaj tvorijo aktualno študentsko gibanje, skupna pa jim je kritična drža do obstoječih študentskih organizacij. Vzpostavili so prakso živega prenosa sej, ki je prvič v zgodovini študentske politike študentski in širši javnosti omogočil vpogled v sporne prakse odločevanja, poleg tega pa je bilo uredništvo ključno pri odmevnih študentskih tribunah na temo krize študentskega organiziranja.

Obrazložitev pohvale

DOMEN SAVIČ

Sistematično spremlja in preiskuje oglaševalske prakse državnih institucij in podjetij v državni lasti. Dokazuje, kako se javna sredstva neupravičeno pretakajo v z vladajočo stranko povezane medije. Vztrajno razkriva globino sistemskega problema in zakonske neurejenosti tega področja. Neumorno razkrinkava mešetarjenja državnih podjetij z oglaševalskimi pogodbami.