Čestitamo čuvajem 2022!

Društvo novinarjev Slovenije razglaša letošnje prejemnike nagrad Čuvaj/Watchdog.

Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva prejme

Sonja Grizila, Jana.

Nagrade za izstopajoče novinarske dosežke v letu 2022 prejmejo:

Ervin Hladnik Milharčič, Dnevnik, Tita Mayer, Radio Slovenija, Neža Steiner in Alenka Marovt, POP TV ter Urška Henigman in Neža Prah Seničar, RTV Slovenija.  

Nagradi za izjemne dosežke v novinarski fotografiji prejmeta:

za posamično fotografijo fotoreporter Večera Andrej Petelinšek, za reportažo Jaka Gasar, Dnevnik.

Debitantski nagradi za dosežke mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let, prejmeta:

Pia Prezelj, Delo in Luka Mlakar, Večer.

Pohvalo porote za izstopajoči novinarski dosežek v letu 2022 prejmejo uredništvo Oštra in uredništvo Informativnega programa Štajerskega vala.

Pohvalo porote za izstopajoči novinarski dosežek s področja novinarske fotografije v letu 2022 prejme fotoreporter Dnevnika Nik Erik Neubauer.

Obrazložitve nagrad

SONJA GRIZILA, Jana

Vsaka redakcija bi morala imeti eno so ob predstavitvi članov uredništva ob petdesetletnici Jane napisale njene kolegice. Z Jano sta premikali meje – meje v glavah in meje v družbi. V njenem računalniku so se in se še rojevajo zgodbe, ki opozarjajo na male bizarnosti in na velike krivice, ki zahtevajo ukrepanje odgovornih in ga neredko tudi dosežejo. Veliko takim zgodbam je sledila do razpleta. Piše tudi izvrstne uvodnike – duhovite, pikre, koncizne – ki jih nikoli ni treba brati med vrsticami. Strelja naravnost med oči. Ne le vsaka redakcija, tudi vsaka bridka zgodba potrebuje svojo Sonjo – potrebuje človeka, ki ga ni strah pogledati pod spolirano površino in razkriti vso umazanijo, ki se skriva pod njo. S humorjem, ampak neusmiljeno.

ERVIN HLADNIK MILHARČIČ, Dnevnik

Na dan, ko se je začela največja in najbolj usodna evropska vojna po drugi svetovni vojni, je bil v središču Kijeva. Oglašanje siren in eksplozije ruskih raket je pričakal natanko tam, kjer jih je bilo treba pričakati. S kombinacijo dobrih novinarskih virov in izjemnega instinkta je natančno zadel. Biti na kraju dogajanja ob pravem času, govoriti s pravimi ljudmi, pridobiti prave informacije in dogajanje zbrati v tenkočutno pripoved, ki bralcu naslika grdi obraz vojne – to je sposobnost največjih mojstrov novinarskega poklica.

NEŽA STEINER in ALENKA MAROVT, POP TV za preiskovalno zgodbo Vzporedni zdravstveni sistem

Novinarka in urednica sta v člankih novinarsko mojstrsko orisali drobovje tako imenovanega vzporednega zdravstvenega sistema, z vsemi vzroki, ki so v zadnjih 30. letih omogočile njegovo vzpostavitev, in tudi z vsemi pastmi, ki jih ta sistem prinaša javnemu zdravstvu. Ne le da so članki izjemno berljivi, jasni in postavljeni v kontekst, tudi forma je novinarsko dovršena, s čimer sta dokazali, da tudi splet prenese poglobljene in posledično daljše spletne članke za zahtevnejše bralce. In nenazadnje – zgodba je odmevala.

URŠKA HENIGMAN in NEŽA PRAH SENIČAR, RTV Slovenija za projekt Slovar spolne vzgoje

Mednarodna ekipa se je lotila video slovarja spolne vzgoje, s katerim so mladim predstavili 10 izrazov, ki se uporabljajo v povezavi s seksualnostjo v sodobni družbi. Mladim odpira prostor za iskrene pogovore o njihovih občutkih, čustvih, telesih. Zaradi sodelovanja več držav ima projekt tudi širšo dimenzijo, saj razkriva družbenokulturne razlike med državami in eno pomembno podobnost – da so iskreni pogovori o spolnosti in seksu v 21. stoletju še vedno tabu, seksualne in reproduktivne pravice pa še niso v polnosti zagotovljene in spoštovane.

TITA MAYER, Prvi programa Radia Slovenija za podkast Na pravi strani

Podkast na inoviativen, poglobljen in razumljiv način odpira pereča vprašanja človekovih pravic, zlasti pravic žensk. Odlikuje ga prefinjen občutek za radijsko naracijo, izvirna in vrhunska montaža, dinamično in poljudno podajanje vsebine. Avtorica z veliko mero osebnega poguma v slovenski medijski prostor, v katerem na področju humanistike in družboslovja zeva velika praznina, vnaša pomembne premisleke o temeljnih vprašanjih svobode ter mirnega in spoštljivega sobivanja v sodobni družbi.

ANDREJ PETELINŠEK, Večer

V nasprotju s klasičnimi heroičnimi momenti pokončnih junakov nas avtor nežno sooča z ležečim subjektom. Fotografija je likovno izčiščena, sugestivna, vsebina pa v sozvočju s kompozicijo. Skozi figuro ležečega junaka, ki ga postavlja sredi uničenja, nam omogoči neposreden vstop v intimno ozadje dogajanja.

JAKA GASAR, Dnevnik

Premišljeno izpeljana pripoved v najbolj klasičnem reportažnem pomenu. Brez poseganja in z natančno odmerjeno kritično distanco zgošča čas ter na poetičen in duhovit način pripoveduje o ognju. Skozi premišljeno izbrane motive zelo konsistentno niza občutja in se obenem spretno izogiba neposrednemu prikazu apokaliptičnega stanja ter direktnemu vpogledu v posledice.

PIA PREZELJ, Delo

Je vodja uspešnega projekta Mlado pero, ki promovira mlade literate in literarne kritike. V svoji rubriki V hiši jezika predstavlja prezrte ali premalo znane avtorice, izstopa kot odlična poznavalka mlade generacije na področju kulture. Odmevajo njeni intervjuji z direktorico Tate Modern, igralcem Johnom Malkovichem, ter urednikom Los Angeles Review of Books, Borisom Draljukom. Odlikuje jo jasnost v izrazu, občutljivost za širši družbeni kontekst in izvrstno prepletanje lokalnega z globalnim, vizualnega z literarnim, uveljavljenih s tistimi, ki utegnejo to šele postati.

LUKA MLAKAR, Večer

Analiza? Komentar? Intervju? Poročanje iz državnega zbora ali s političnega shoda? Ni problema, pripravim, bi odgovoril. Misli politiko, razume vzroke, odčitati zna posledice. To kontinuirano dokazujejo njegovi intervjuji, komentarji, problemski teksti. Dobro je informiran, z viri povsod tam, kjer jih mora imeti. Je oster spraševalec, dosleden, profesionalec v vseh fazah svojega dela.

Obrazložitve pohval

UREDNIŠTVO OŠTRA za projekt Smetosled

Kaj se zgodi z odpadki, potem ko jih potrošniki odvržejo v zabojnik? Uredništvo jih je opremilo s sledilnimi napravami, nato pa spremljalo njihovo pot. Zgodbo odpadkov, ki so jih “podtaknili” sistemu ravnanja z odpadki, so povedali na izviren način, njihovo pot pa vizualizirali inovativno in jasno, tako da so se bralci lahko zavedeli problemov učinkovitega ravnanja z odpadki.

UREDNIŠTVO INFORMATIVNEGA PROGRAMA ŠTAJERSKEGA VALA za serijo oddaj Vpogled

Gre za radijsko oddajo, ki globalne in nacionalne teme poglobljeno prenaša v lokalno okolje. Teme obravnava z lokalnimi gosti ali konkretnimi primeri, prostor pa odpira lokalnim akterjem, ki so v nacionalnih medijih spregledani. Tovrstno žlahtno lokalno novinarstvo žal ni več pogosto.

NIK ERIK NEUBAUER, Dnevnik

Zvest ostaja svojemu grobemu, surovemu in neprizanesljivemu načinu pripovedi, gledalca ne pušča ravnodušnega in mu ne privošči niti malo udobja. Z neritmičnim načinom podajanja zgodbe in nekonvencionalno rabo tehnike odločno razbija stereotipe in pričakovanja klasičnih reportažnih pripovedi. Pravzaprav se z njimi sploh ne obremenjuje, ampak preprosto pripoveduje, »po svoje«.