Delo revije: Kaj zahtevamo od NKBM?

Stališče

Delo revije: Kaj zahtevamo od NKBM?

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) ugotavlja, da v zadnjem mesecu dni lastnik Dela Revij Mateja Raščana in uprava Nove kreditne banke Maribor (NKBM) na čelu z Matjažem Kovačičem kljub drugačnim zagotovilom in obljubam nista storila nobenega koraka, ki bi dokazoval, da sta z njimi mislila resno. Zato ocenjujemo, da si s sporadičnimi nakazili upnikom in dražbo le kupujeta čas, pri čemer v nadaljnji negotovosti puščata tako družbo kot njene zaposlene.

DNS tako od NKBM zahteva:

  • naj se kot največji upnik in dejanski ekonomski lastnik Dela revij začne vesti odgovorno in oblikuje konzorcij bank upnic, ki bi takoj začel pogovore o sanaciji družbe.
  • naj v skladu s svojo vlogo takoj uporabi vse vzvode, s katerim bi Raščana izločila iz upravljanja in lastništva Dela revij, torej, da zahteva imenovanje prokurista, ki bi ji omogočal vpogled v dejansko finančno stanje družbe, v dogovoru z ostalimi bankami zaseže delnice Dela revij in v najkrajšem času skliče izredno skupščino, na kateri bi zamenjala nadzorni svet družbe in uvedla posebno revizijo poslov za obdobje zadnjih pet let, ki so pomenili izčrpavanje Dela Revij.
  • naj v najkrajšem možnem času sprejme odločitev o prihodnosti Dela revij, ki so po vseh merilih iz slovenske zakonodaje že več mesecev insolventno podjetje. V dogovoru z ostalimi bankami naj se odloči bodisi za dokapitalizacijo družbe s pretvorbo svojih terjatev v lastniške deleže, ki bi bila podlaga za izvensodno dogovarjanje z upniki o poravnavi obveznosti, bodisi za vložitev predloga prisilne poravnave. Od banke zahtevamo takojšni odgovor, kakšni so njeni scenariji reševanja Dela revij v primeru, če na dražbi za družbo ne bo našla kupca, kar je ob izklicni ceni zelo verjetno.

DNS obenem poziva vse pristojne državne institucije na čelu z organi odkrivanja in pregona, naj preverijo vse sume morebitnih nepravilnosti in nezakonitih dejanj pri finančnih transakcijah med Delom revijami in družbami, ki so (ne)posredno povezane z Raščanom, prav tako morebitne kršitve delovne in davčne zakonodaje. Nadzorni svet NKBM pozivamo, naj preveri vse okoliščine odobritve in reprograma posojila Delu Revijam, zaradi katerega banki grozijo več(deset)milijonske slabitve oziroma odpisi in od uprave NKBM zahteva jasen načrt rešitve položaja, povezanega z njenim „slabim“ posojilom. Ministrstvo za pravosodje pa pozivamo, naj ponovno razmisli o spremembi insolvenčne zakonodaje v delu, ki bi upnikom ob nastopu zakonskih pogojev za insolventnost omogočil takojšnji prevzem oblasti v zadolženem podjetju, s čimer bi se pri sanaciji izognili tveganju, da bi se z njo reševalo (tudi) lastnika družbe. Prav tako bi veljalo v zakonodaji status in pravice samostojnih novinarjev oziroma kulturnih delavcev, ki so prek s.p.-jev honorarno opravljali enaka novinarska dela kot zaposleni, v insolvenčnih postopkih izenačiti z ostalimi redno zaposlenimi v insolvenčnih podjetjih in jim omogočiti status prednostnih upnikov, s čimer bi lahko računali na hitrejše in večje poplačilo v okviru prisilne poravnave oziroma stečaja.