Diskriminacija žensk? Najprej pometimo pred pragi uredništev.

Na nedavni skupščini Evropske zveze novinarjev (EFJ) v Budimpešti so organizacije članice izpostavile razmere, s katerimi se vsakodnevno soočajo novinarke v evropskih medijih. Čeprav je enakost spolov formalno priznana kot temeljna vrednota evropske družbe, realnost novinark kaže drugačno sliko, prežeto z diskriminacijo, nadlegovanjem, kariernimi ovirami in sistemsko neenakostjo.

Karierne stopnice, polne ovir

EFJ-jeva strokovna skupina za vprašanja spola in raznolikosti (GENDEG) je med decembrom 2024 in januarjem 2025 izvedla obsežno raziskavo med 859 novinarji in novinarkami iz 17 evropskih držav. Rezultati so zaskrbljujoči. Kar 64 % anketiranih novinark je poročalo o težavah pri napredovanju, 70 % jih meni, da niso enako plačane kot moški kolegi. Med vsemi anketiranimi, ki so se na delovnem mestu že počutili diskriminirani zaradi spola, spolne usmerjenosti ali etnične pripadnosti, predstavljajo ženske 77% delež.

Številke jasno kažejo, da novinarke še naprej ostajajo na robu odločanja in vpliva v medijih, saj jih je na uredniških in vodstvenih položajih manj kot moških, pri čemer pogosto nosijo dvojno breme poklicnih ambicij in skrbstvenih obveznosti.

Diskriminacija, nadlegovanje in karierne ovire so vsakdan evropskih novinark

Eden najbolj alarmantnih delov raziskave so podatki o nadlegovanju in neprimernem vedenju na delovnem mestu. 61 % žensk je že bilo žrtev verbalne zlorabe, v primerjavi s 47 % moškimi, diskriminacijo na delovnem mestu je doživelo 36 % novinark (moški: 16 %), 22 % novinark pa je bilo izpostavljenih spolnemu nadlegovanju, kar je 11-krat več kot pri moških (2 %).

Neprimerno vedenje se največkrat dogaja prav v redakcijah – 44 %, kar pomeni, da so ženske nadlegovanju pogosto izpostavljene v okolju, kjer bi morale imeti občutek varnosti in profesionalnega odnosa. Ob tem je 64 % novinark naletelo na težave, povezane s prijavo neprimernega vedenja, kar kaže na pomanjkanje zaupanja vrednih in učinkovitih zaščitnih mehanizmov znotraj medijskih hiš.

Materinstvo, ovira in razlog za kaznovanje.

Zaskrbljujoča je tudi ugotovitev, da številne novinarke opuščajo materinstvo ali pa jih to stane kariere. Skrbstvene obveznosti (do otrok, starejših ali drugih članov družine) pogosto pomenijo, da ženske ne dobijo enakih priložnosti za napredovanje, dodatnih izobraževanj ali zahtevnejših projektov. V nekaterih primerih so bile zaradi materinstva celo degradirane ali odrinjene iz pomembnih vlog v uredništvu.

Ko mediji niso več varen prostor

Po vsej Evropi se vedno več novinark odloča za izstop iz poklica ali pa o tem resno razmišlja. Prekarne zaposlitve, razočaranje nad počasnim napredovanjem, razširjen seksizem in redakcijska kultura, ki pogosto tolerira mizoginijo, so dejavniki, ki ustvarjajo okolje, v katerem se ženske ne počutijo dobrodošle. Vse to pa se kaže tudi v medijskih vsebinah, kjer ženske perspektive ostajajo manj zastopane.

Čas je za spremembe

V Društvu novinarjev Slovenije se problema zavedamo ter k reševanju pristopamo proaktivno. V okviru projekta »Ženske v medijih«, ki ga s pomočjo sredstev EU izvajamo v sodelovanju s partnerskimi organizacijami Zavodom Krog, Sindikatom novinarjev Hrvaške, Mediacentrom iz BiH in Sindikatom nezavisnost iz Srbije, se osredotočamo na izobraževanje o prepoznavanju in prijavi nadlegovanja ter oblikovanje varnih in zaupanja vrednih mehanizmov za podporo novinarkam. S tem namenom smo formirali mednarodno raziskovalno ekipo, ki bo na podlagi prve primerjalne raziskave v regiji naslovila spolno nadlegovanje novinark in medijskih delavk v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Projekt se osredotoča na preprečevanje spolnega nadlegovanja in nasilja nad novinarkami ter si prizadeva za ustvarjanje varnih, vključujočih in enakopravnih delovnih okolij brez nasilja.

Enakost kot temelj novinarstva

Člani EFJ so ob koncu skupščine poudarili, da brez sistemskega naslavljanja vprašanj enakosti in pravičnosti, ne moremo govoriti o svobodnem, neodvisnem in demokratičnem novinarstvu. Uredništva morajo postati prostori, kjer imajo vsi enake možnosti, ne glede na spol, starost, raso, spolno usmerjenost ali družinske okoliščine. Zato je danes bolj kot kadarkoli pomembno, da ustvarimo delovna okolja, kjer novinarke ne bodo več potisnjene na rob, kjer se bodo počutile varno in sprejeto.

Vir: EFJ General Meeting Budapest, 2-3 June 2025. Resolution & Statements