Dnevni časopisi: povzetek preiskave

V preiskavi o skritih interesih medijskih lastnikov v Sloveniji smo doslej opozorili na več možnih zlorab medijskega lastništva.

V analizi občinskih medijev smo opisali, kako  lahko nekateri župani brez posledic zlorabljajo občinska glasila za svojo promocijo in za napad na politične nasprotnike – še zlasti med lokalnimi volitvami. V analizi političnega tednika Mladina smo pokazali, da skrito lastništvo v političnem tedniku negativno vpliva na njegovo verodostojnost. V obširni analizi medijskega sistema pod okriljem politične stranke SDS pa smo ugotovili, da lahko ena politična stranka že skoraj trideset let ustanavlja propagandne medijske projekte, za katerimi ostanejo nepoplačani dolgovi in sumi različnih nepravilnosti.

Vplivov lastnikov na občinske in strankarske medije ni težko pokazati. Za takšne medije v praksi pogosto ne veljajo načela novinarskega kodeksa. Tako za občinske kot za strankarske medije je značilna popolna in nekritična podpora določenemu županu ali politični stranki. Nasprotne strani pa ti mediji večinoma bodisi ne predstavljajo – denimo programov konkurenčnih kandidatov na volitvah – ali jih prikazujejo negativno.

Pri večni drugih medijev je ugotavljanje lastniškega vpliva veliko bolj zahtevno.

V tokratni preiskavi smo analizirali tri največje slovenske dnevne časopise: Delo, Dnevnik in Večer. Vsi omenjeni mediji pokrivajo vsa področja družbe, politike in kulture, zaposlujejo tudi po več kot sto novinarjev (Delo) in vsak dan objavijo najmanj toliko različnih prispevkov. Bralci teh časopisov lahko vsak dan izvedo glavne informacije o dnevnih dogodkih, zato je zelo težko najti področje ali temo, o katerih njihovi novinarji nikoli ne pišejo ali dosledno poročajo pristransko. VEČ