Evropski poslanci podprite profesionalno novinarstvo

Društvo novinarjev Slovenije evropske poslance poziva, da podprejo predlagano besedilo parlamentarnega odbora za pravne zadeve. Delimo stališča evropskih novinarskih organizacij, stališča uredniških in založniških združenj ter organizacij, ki zastopajo avtorje in ustvarjalce iz ostalih področij ustvarjanja, da je po več kot desetletju brezplačnega izkoriščanja avtorsko zaščitenih del na internetu nujna regulacija, ki bo ustvarjalcem zagotovila pravično plačilo za uporabo njihovih del.

V zadnjih mesecih so se zelo okrepili glasovi proti direktivi. Najprej poudarjamo, da avtorske pravice nimajo nobene povezave s cenzuro. Avtorske pravice so preizkušen model, ki zagotavlja, da naša družba lahko uživa dela predanih in profesionalnih ustvarjalcev, ki so neodvisni, ker lahko preživijo s svojim delom. Avtorskopravna zakonodaja, ki avtorju med drugim zagotavlja pravično nadomestilo za uporabo njegovega dela, pa žal v zadnjih dveh desetletjih ni sledila tehnološkemu razvoju, zato so večji del dohodka iz uporabe zaščitenih del unovčile različne spletne platforme in iskalniki, ne pa dejanski ustvarjalci vsebin. V primeru medijskega ekosistema so to založniki in novinarji. Tudi v Sloveniji lahko vidimo, da je vedno manj ljudi pripravljenih plačati naročnino za časopis, da javnost do novinarskih vsebin dostopa preko družbenih omrežij, ki na različne načine »prodajajo« svoje uporabnike, oglaševalski kolač za tradicionalne medije se vztrajno zmanjšuje v korist teh drugih igralcev. Slovenski mediji so zato odpuščali zaposlene novinarje in zunanje sodelavce, zmanjšali nacionalne in mednarodne dopisniške mreže, znižali plače in v kolektivnih pogodbah poslabšali delovne pogoje novinarjem, prenehali vlagati v izobraževanje novinarjev ter bolj zahtevne preiskovalne in druge novinarske projekte. Razlog za to je tudi tako imenovani vrednostni razkorak, kar pomeni, da se dohodki iz uporabe novinarskih vsebin na spletu ne pretakajo nazaj k dejanskim ustvarjalcem vsebin. Podobno kot v prehrambni verigi so najslabše plačani tisti, ki dobrine dejansko proizvajajo. To posledično pomeni manj denarja za medije, novinarje, za kakovostne in raznolike medijske vsebine, kar vodi v slabšo medijsko ponudbo za državljane, ki zato težje participacijo v demokratičnem procesu in odločanju.

Pogodbe, s katerimi se novinar odpove vsem pravicam v korist založnika in tako ni deležen nadomestil za sekundarno rabo avtorskih pravic, so tako imenovane grabežljive pogodbe. Gre za problem na nacionalni ravni, na katerem bomo morali slovenski založniki in novinarske organizacije še veliko narediti. Prav tako bodo potrebni premiki pri vzpostavitvi delujočega sistema kolektivnega upravljanja avtorskih pravic novinarjev, preko katerega se bodo bodoči dohodki iz avtorskih nadomestil razdeljevali imetnikom pravic. Vendar pa je dejstvo, da moramo od velikih igralcev, za katere je Slovenija tako majhen trg, da z nami sploh niso pripravljeni vstopiti v pogajanja, najprej dobiti nekaj, kar bomo lahko delili naprej. Prepričani smo, da direktiva to omogoča in je prvi korak k zmanjševanju tega vrednostnega razkoraka, ki je nastal v nereguliranem digitalnem svetu. Do sedaj smo novinarji veliko izgubili in čas je, da se ustvarijo pogoji za bolj pravično in sorazmerno delitev.

V Društvu novinarjev Slovenije se seveda zavedamo, da je predlagano besedilo kompromis med mnogimi deležniki in kot takšno ni popolno. Če bo sprejeto v Evropskem parlamentu, bo v komunikaciji z Evropskim svetom in komisijo deležno še številnih sprememb. Škoda nesprejema besedila bo mnogo večja od potencialnih težav, ki jih bodo morda povzročile posledice sprejema direktive in na katere opozarjajo njeni nasprotniki.

Prepričani smo, da strahovi, ki vznikajo v tej kampanji, niso upravičeni, zato poudarjamo:

– 11. člen je nujen mehanizem, ki preprečuje zastonjsko vožnjo internetnih korporacij na račun časopisov in novinarjev. V imenu novinarjev se je pogajala Evropska zveza novinarjev, ki je z združenji evropskih založnikov dogovorila skupno stališče do 11. člena in besedilo uvodnega pojasnila številka 35, ki je za nas bistveno in zagotavlja, da bodo prihodki od bodoče založniške pravice pravično in sorazmerno razdeljeni med založnike in novinarje. Nasprotno od stališč nasprotnikov direktive, ne gre za davek na povezave, saj so te izvzete iz regulacije, prav tako besedilo ne predstavlja grožnje uporabnikom, ampak le grožnjo finančnim interesom komercialnih »ponudnikov storitev informacijske družbe«, katerih poslovni model je utemeljen na uporabi avtorsko zaščitenih del.

– Da je Evropski nadzornik za varstvo podatkov ugotovil, da so zahteve za spremljanje iz 13. člena sorazmerne. Sklepanje licenc preko kolektivnih organizacij bo predvsem našim kolegom fotoreporterjem ponudilo nekaj nadomestila za grobo nezakonito uporabo in s tem razvrednotenje njihovih del. Menimo, da bo sklepanje dogovorov o uporabi, seveda s pravičnim nadomestilom, bolj kot predhodno filtriranje, rezultat tega člena.

– Da tako imenovani trikotnik transparentnosti v členih 14, 15 in 16 predstavlja podlago za to, da bodo avtorji prejeli pravično nadomestilo, ki je nujno, če želimo ohraniti profesionalno novinarstvo, ki je ključno za demokracijo.

V zadnjem mesecu poslušamo le črne scenarije o tem, kaj se bo zgodilo, če boste evropski poslanci sprejeli predlagano besedilo. Pozivamo vas, da se vprašate tudi, kakšne bodo posledice, če ga ne boste sprejeli. Vaša zelena luč bo le eden od mnogih korakov, ki jih bo še potrebno prehoditi za zaščito novinarjev, glasbenikov, filmarjev, pesnikov, pisateljev, ilustratorjev in ostalih ustvarjalcev, ki v sistemu, kakršnega imamo danes, nikakor ne morejo sodelovati pri razdelitvi velikih prihodkov, ki jih tudi na račun brezplačnega izkoriščanja avtorsko zaščitenih del iz pozicije monopolnega izsiljevalca žanjejo internetni velikani.

Brez zaščite avtorskih pravic ni in ne bo profesionalnega novinarstva, zato podprite besedilo, ki ga je predlagal odbor za pravne zadeve, in s tem omogočite nadaljevanje procesa in razprave.