Festivalski blog: Motnje

“Boš lahko napisala en blog, da beležimo festivalsko dogajanje,” mi pravi Blaž, ki vodi news desk #Naprej2012. “Seveda, takoj, ko utegnem,” sem odvrnila s telefonom v roki in iPadom v naročju. In je bil takoj večer :). Predavanja so se vrstila eno za drugim, zanimivo mi je bilo vse, ničesar ne želim zamuditi. Sploh pa ne klepetov s kolegi/cami. Odlična priložnost za mreženje, za catching up. Tudi zato so festivali, kot je letošnji, dobra stvar.

Mediji in vsi, ki na nek način delujemo v njih, smo zelo očitno na nekakšni prelomnici in dobro je o tem razpravljati, tudi med seboj in to čim večkrat. Pa ne smemo pozabiti niti naših bralcev, poslušalcev in gledalcev. Komunikacija ni več enosmerna, komunikacij je več in tečejo v vse smeri. Občinstvo se za razliko od izkušenj iz preteklosti dandanes kopa v informacijah. Lahko izbirajo med različnimi možnostmi, ker so digitalne platforme drugačne in tudi cenejše od tradicionalnih (tisk, distribucija), pa je potreben nov pristop. Če je bila javnost prej tista, ki je iskala medije, morajo ti zdaj poiskati svoje javnosti. S pojavom novih medijev, blogov, državljanskega novinarstva itd. se je povečala tudi konkurenca.

Osebno v novih tehnologijah, novih spletnih platformah in družbenih omrežjih vidim velik potencial in odlično priložnost za medijsko renesanso. Krajina se revolucionarno spreminja. Na novice nam ni treba čakati poštarja zjutraj, »vse« izvemo na spletu, kjer informacije osvežujejo precej pogosteje, kot je to možno pri časopisni izdaji. Priljubljene radijske oddaje lahko v obliki naloženih podcastov poslušamo kadar- in kjerkoli, vse manj pa je tudi takšnih, ki ob sedmih zvečer za pol- ali celo eno uro obsedijo pred TV ekrani, da ujamejo Dnevnik, 24ur ali katerakoli poročila že. Spreminjajo se navade in vzorci na katere smo prisegali desetletja. Kot vse revolucije tudi ta povzroča motnje.

Vprašanj je veliko, gostje na festivalu pa odlični sogovorniki, ki nam pomagajo iskati odgovore. Na novinarskih dnevih DNS sem prvič, sploh, in res vesela sem, da sodelujem z ekipo, ki jo zanima iskanje rešitev in ne zgolj tarnanje zaradi težav, ki jih prilagajanje na nove realnosti nedvomno prinaša. Tudi Kino Šiška se mi zdi odlična lokacija za Naprej 2012 – relativno blizu centra in lahko dostopno z javnim prevozom, prostora je dovolj, za druženje izven in konto, parking ni problem, zraven je hotel, blizu obvoznica, osebje profi… Skratka, so far so good :).

P.S. Ne vem, če nam bo uspelo zagotoviti predavanje Conorja Whita Sullivana, direktorja HuffPost Lab-a :(. Last minute logistične težave, v katere smo padli pred dobrim tednom. Ampak na takšne stvari je treba računati. Gremo Naprej!