Grafični oblikovalci kot vizualni novinarji

Graham Roberts je eden od štiridesetih članov grafičnega oddelka v ameriškem The New York Timesu. Vsi grafični oblikovalci delujejo kot novinarji, ne samo kot novinarjevi (pod)izvajalci. Izdelujejo grafe, infografike, interaktivne mape in gibljive grafike. Vizualni novinarji, kot si pravijo sami,  želijo bralce peljati tja, kamor sicer ne bi imeli dostopa. Notranjost poškodovanega Nadalovega kolena je eden izmed takih primerov. Ukvarjajo se tudi z grafičnim prikazom odmevnih dogodkov, kot je bilo bombandiranje na bostonskem maratonu, protesti v Egiptu ali obsežni razlivi nafte.

»Naša odgovornost je, da delamo dobre stvari, da poročanju dodamo novo vrednost.« Veliko pozornosti namenjajo interaktivni vizualizaciji, recimo napovedi rezultatov ameriških volitev.  Iščejo zgodbe, ki so najbolje povedane z vizualnim pristopom: »Velik izziv nam predstavlja, kako grafiko povezati z besedami.«

Na zadnjem predavanju letošnjega festivala je predstavil nekaj projektov: natančna grafika o metu igralca bejzbola, pot dirigentovih rok, gibljivo grafiko skoka v vodo. »Razkrijemo lahko gibanje telesa na nov način.«

Roberts je predstavil tudi obsežni projekt Snow Fall, ki so se ga lotili na popolnoma nov način. Snow Fall je projekt, ki poskuša čim bolj simultano povezati različne oblike spletne predstavitve, hkrati pa bralcu omogoča, da preprosto preskoči dele, ki ga ne zanimajo. »Morali smo pripraviti precej prototipov, preden smo izdelali različico, ki je res delovala. Da je bilo vsem jasno, kaj se dogaja na spletni strani.«

Trudijo se vključiti bralca v zgodbo, hkrati pa priskrbeti kontekst predstavljenim informacijam. »Nobenega smisla nima, če bralcu vržemo nekaj podatkov in upamo, da se mu bodo zdeli zanimivi.« Hkrati pa dodaja, da »moramo ostati zvesti podatkom. Bralcem moramo jasno pokazati, kaj vemo in česar ne.« In kje dobijo ideje? »Stvari, ki smo jih nekje že videli, predstavimo z novim pristopom,« zaključi Roberts.