Intervju EHM: Pogrešam politično usmerjene medije

Legenda slovenskega novinarstva Ervin Hladnik Milharčič, Dnevnikov kolumnist, bivši novinar Dela, Mladine in Radia Študenta, dobitnik priznanja Društva novinarjev Slovenije za najboljše novinarske dosežke, je prepričan, da obstoj medija pogojuje vsebina in ne platforma. Pri tem pa opozarja na pogosto spregledan proces »privatizacije v roke lastnikov«, ki z mediji nimajo nič skupnega.

Na današnjem predavanju Orbanizacija za telebane je madžarski novinar József Makai spregovoril o političnem vplivu na Madžarskem. Kakšna pa je vpletenost slovenske politike v medije?

Prišlo je do enega niza zelo resnih poskusov, kako se polastiti medijev s politične strani. Nobena stranka pri tem ni nedolžna, saj so vse imele enako idejo, da je tisk njihov inštrument. Zamešali so namreč službe za odnose z javnostmi z novinarskimi hišami. Želeli so neposredno vplivati na medije, jim vsiliti vsebine, sinhronizirane s propagandnimi službami strank. Menim, da jim ni uspelo. Ustanovili so sicer nekaj svojih medijev, nazadnje državno televizijsko postajo, kjer bodo strankarsko propagando prodajali kot žurnalizem, vendar v tem ne vidim večjih problemov. Težavo vidim drugje. Med tem ko rjovimo, da hočemo svobodo izražanja, in napišemo in rečemo vse, kar nam pade na pamet, teče zelo resen proces privatizacije medijev v roke lastnikov, ki z mediji nimajo skupnih točk in jih razumejo kot vire zelo hitrega dohodka. Rezultat je, da se dobiček novinarskega dela kanalizira v dejavnosti, ki z novinarstvom nimajo zveze. Tako je vedno manj denarja za reportažo in raziskovalno delo, obenem pa se zahteva hitra produkcija informacij, ki je privedla do tega, da moraš prebrati tri časopise, da prideš do informacije, kaj se dogaja okoli tebe.

Dejali ste tudi, da je število prodanih časopisov odvisno glede na dobro vsebino ali politično usmerjenost. Katerih časopisov je v Sloveniji več?

Mislim, da je slovenski politični prostor nekoliko specifičen, saj je v zadregi, če more prodajati neposredno politično usmerjenost, pri produkciji kredibilnih informacij pa je nekoliko nevešč. Vlada precejšnja zmeda. Nihče se ne more pohvaliti, da nekdo skrbno goji reportažo, intervju, da je lokalno brezhiben. Ker lokalni težijo k ozkosrčnosti, nacionalni k površnosti. Pogrešam politično usmerjene medije, da je vidna neposredna pripadnost, ki se odraža na mnenjskih straneh.

Rajko Gerič, urednik informativnega programa na Planet TV, je na včerajšnjem Medijskem ringu dejal, da so tiskani mediji že zgodovina. Vaš komentar na Geričevo izjavo.

Ne vem, čigava zgodovina je to. Dokler imaš medije, ti niso del zgodovine. So pa v enem zanimivem obdobju krize, kjer pa ni vprašanje nosilca, temveč kredibilnost vsebin. Večina ljudi na planetu, drži, opazuje svet preko ekrana. V vsakem okolju pa jih je nekaj, ki vzame v roke papirnat medij. Nisem prerok, vendar mi je vseeno, ali bom časopis bral na papirju ali i-padu, tako da so te štorije okoli tega, kje brati vsebino, nerelevantne. Pomembno je, kaj bereš.

Kako vidite novinarski jutri?

Sem optimist. Zapis družbe in interpretacija se morata pojavljati na nekih platformah. Različni segmenti državljanov pa potrebujejo različne tipe medijev, da si pridejo na jasno, na kakšen način bodo participirali. In to nas medije zanima. Poskušamo zaobjeti tisti del publike, ki želi participirati v političnem življenju države, in ta prostor je dovolj velik.

Letos je bil organiziran prvi medijski festival v Sloveniji. Kako ga vi doživljate?

Hvala bogu, da je. Novinarski dnevi so bili tako birokratsko toga institucija. Letos pa sem se po dolgem času ponovno pojavil, ker se mi je zdelo zanimivo reči, ja. Festival ima dejansko povezavo z resničnim novinarskim delom in niso v ospredju akademska vprašanja, ki se vrtijo okoli niča.