Javnost je upravičena do informacij o delu sodišč in tožilstev, ne le do pravnomočnih sodb

Društvo novinarjev Slovenije opozarja, da sporočilo za javnost z naslovom Odločba Vrhovnega sodišča ne omejuje dostopa do sodb sodišč, ki ga je 12. novembra 2020 objavilo vrhovno sodišče, ni ustrezen odgovor na zapiranje dostopa do informacij s področja pravosodja.

V objavljenem sporočilu je namreč vrhovno sodišče kljub temu, da je iz naslova razbrati drugače, potrdilo naše ugotovitve, ki smo jih zapisali v javnem pismu pristojnima ministrstvoma in vladi, in sicer da je po mnenju vrhovnega sodišča edina pravna podlaga za dostop do dokumentov iz tožilskih in sodnih spisov področna zakonodaja in ne Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Takšno razumevanje se je uveljavilo od maja 2020, ko je vrhovno sodišče sprejelo »prelomno sodbo«, s katero je odstopilo od dolgoletne prakse in »povozilo« ZDIJZ.

Vrhovno sodišče se je s sporočilom očitno odzvalo na opozorila javnosti, da je praksa zavračanja posredovanja pravnomočnih sodb nesprejemljiva. V stališču je navedlo, da »sodba ni v ničemer omejila transparentnosti delovanja sodišč in njihove dolžnosti, da javnost obveščajo o pomembnih odločitvah.« S to navedbo se ne moremo strinjati, saj je vrhovno sodišče v omenjeni sodbi korenito poseglo v do takrat ustaljeno razumevanje, da vsem državljanom, ki do dostopa do dokumentov iz tožilskih ali sodnih spisov niso upravičeni po področni zakonodaji, dostop omogoča ZDIJZ. Posledica te sodbe je več kot 20 pritožb, ki so jih novinarji, odvetniki in državljani zaradi zavračanja posredovanja pravnomočnih sodb, vložili pri Informacijskemu pooblaščencu RS (IP). V objavljenem stališču sicer zdaj vrhovno sodišče pojasnjuje, da so si sodišča, med njimi tudi vrhovno sodišče samo, narobe razlagala omenjeno sodbo in da naj sodišča »ob veljavnih zakonskih podlagah zagotavljajo novinarjem dostop do odločitev sodišč (torej predvsem tudi do sodb).« V primeru zavrnjene zahteve za posredovanje pa državljane napotujejo na upravno sodišče. Takšen postopek pa je drag in dolgotrajen.

Vrhovno sodišče naj bi tako rešilo problem dostopa do pravnomočnih sodb, pa še to po našem mnenju neustrezno, vsekakor pa ne rešuje dostopa do vseh drugih dokumentov in informacij o poteku postopkov na sodiščih in tožilstvih. Vztrajamo, da ne rešuje niti postopkovnega problema, saj so vsi državljani, ki informacije zahtevajo po ZDIJZ, upravičeni do zaključka upravnega postopka in v primeru zavrnitve posredovanja informacij vložitve pritožbe pri IP. Pritožbeni postopek pri IP je brezplačen in hiter ter omogoča dostop do zahtevanih informacij v kratkem času. Takšen postopek je edini sprejemljiv za novinarje in novinarsko delo.

Ponavljamo, da je problematika, ki jo je odprla sodba vrhovnega sodišča, veliko širša in ne zadeva le dostopa do sodb. Kot navaja pravnik Gregor Zagozda, pa imajo sodišča tudi pri proaktivnosti pri objavah sodb še veliko manevrskega prostora, saj je bilo v zadnjih petih letih v zbirki sodnih odločb objavljenih le 1,2 odstotka vseh odločb oziroma 8,1 odstotka pomembnih odločb.

Sodišča in tožilstva so zavezanci po ZDIJZ, kar pomeni, da je javnost upravičena do informacij in dokumentov iz predkazenskih, kazenskih in sodnih postopkov in ne le pravnomočnih sodb. Gre za konceptualno razliko v razmišljanju. Ali je torej pravosodje v načelu odprto in zavezano transparentnosti ter zavezanec za dostop do informacij javnega značaja ali pa je zaprt sistem, ki javnosti ne pripušča k informacijam o svojem delovanju, pa najsi bodo to pravnomočne obtožnice, informacije o poteku postopkov, rokih, vprašanja o tem, zakaj je neka zadeva zastarala, zakaj je v podobnem primeru sprejeta drugačna določitev, pa vprašanja o plačah tožilcev in sodnikov, ocenah uspešnosti njihovega delovanja … V društvu novinarjev smo prepričani, da je ta drugi pristop, ki je na žalost tisti, ki se na tožilstvih in sodiščih uveljavlja, napačen.

Kot pomoč pri razrešitvi nastale situacije je IP državni zbor zaprosila za sprejem avtentične razlage ZDIJZ. V društvu novinarjev se tej prošnji pridružujemo. Hkrati pa ministrstvo za pravosodje znova pozivamo, da nam odgovori na javno pismo, v katerem smo ga že 29. septembra 2020 opozorili na problematiko omejevanja dostopa do informacij javnega značaja v pravosodju. Ministrstvo pozivamo tudi, da v okviru priprave predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku ustrezno dopolni 128. člen, ki ureja pravico posameznikov, ki imajo upravičen interes do pregleda in prepisovanja spisov. Predlagana sprememba naj jasno in nedvoumno določi, da se za odločanje o zahtevah posameznikov, ki ne izpolnjujejo pogojev po prvem odstavku 128. člena ZKP (upravičen interes), tako kot doslej, uporabijo določbe ZDIJZ.