Matej Praprotnik ima ideje za naslednje leto
Matej Praprotnik je že drugo leto zapored prevzel vlogo voditelja na podelitvi novinarskih nagrad. Letos se je pozabaval predvsem z družbenimi omrežji in odnosom medijev do njih. Pravi, da v Sloveniji ni veliko strokovnjakov za družbena omrežja, ali pa jih je ogromno. Odvisno, kako jih razumeš oziroma pogledaš.
Kako znajo slovenski mediji izkoristiti različne platforme, predvsem Facebook in Twitter?
Mislim, da v Sloveniji ne sme biti več resnega urednika, ki družabnih omrežij ne jemlje kot dejstvo in jih ne uporablja. S tem se je treba soočiti in razmisliti, kaj bi bilo možno s temi platformami početi. Načeloma je za podjetja in na splošno za blagovne znamke to orodje, s katerim lahko krepiš znamko, še bolj pa je to mesto, kjer lahko krepiš odnos s svojimi strankami, ki niso le stranke, so tudi kaj več – dajejo predloge, kritizirajo in hvalijo. To je orodje, s katerim lahko gradiš skupnost. Te skupnosti so že obstajale, npr. naročniški klubi in radijske postaje. Te so vedno vzdrževale stik s svojimi poslušalci in jih kdaj vozile na izlete ali kaj podobnega. Tu gre za podobne stvari, ampak je res, da se slovenski mediji tega precej nerodno lotevajo. Menim, da sta lahko Facebook in Twitter zelo uporabna, ne zgolj za širjenje novic, ampak tudi za vzpostavitev interakcije in mesto, kjer lahko najdeš informacije. Gre seveda za nepreverjen vir informacije, s katerim pa je treba delati naprej. Omogoča ti, da pozoveš občinstvo, da sodeluje in ti pomaga. Možnosti za interakcijo s poslušalci in gledalci je toliko, da je res škoda, če se jih ne izkoristi.
Vidite še kakšno dodatno vrednost Twitterja proti ostalim družabnim omrežjem?
Družabna omrežja so sicer »more of the same.« Jaz ga sicer uporabljam. Velikokrat mi pomeni vir informacije, iščem odgovore, vzpostavljam stike. Če delam prispevke o stvareh, ki se dotikajo spletnih tehnologij, ne bom šel na cesto snemat ankete. To je zelo uspešno. Zdi pa se mi, da se diskurz na Twitterju še vedno nagiba k razvedrilu. Tako ga je treba tudi jemati, veliko je sarkazma in humorja.
Kakšne strategije uporabe Twitterja opažate pri slovenskih medijih?
Veliko je deljenja povezav pa tudi razprave. Če recimo napišem kaj neumnega, se okolica zelo hitro odzove. To je debata, ki je pozitivna. Tu je prostor, kjer hitro najdeš odmeve in odgovore.
Kakšen je odnos med mediji in politiki na Twitterju, na kaj bi mediji morali biti pozorni, da se ne ujamejo v pasti družbenega omrežja?
Twitter ni PR. Če recimo pogledamo politiko, ga vse slovenske stranke uporabljajo na ta način. Veliko je navijaštva in nesmiselne komunikacije ter klicanja k sovraštvu. Skupnost je še vedno majhna, okrog 10.000 uporabnikov. Če bi bili tu odkriti in bi priznali svoje napake, bi mogoče dobili kakšno dodatno točko. Politiki ne »štekajo« Twitterja. Jemljejo ga kot direktni diskurz do svojega občinstva mimo medijev, ampak ga mediji hitro povzamemo in komentiramo.
Kakšni so vtisi o prvem medijskem festivalu v Sloveniji?
Všeč mi je festivalsko vzdušje. V preteklosti je bilo sicer super oditi za tri dni v Ankaran, ampak je bila družba bolj zaprta. Dobro je, da je na festivalu veliko študentov in da so zajete raznolike teme, ki dajejo prostor za razpravo. Mislim, da lahko gremo res samo še naprej.
Kako si festival predstavljate drugo leto?
Imam že nekaj idej. Treba je pritegniti več ljudi, ne samo novinarje, mogoče tudi ljudi, ki jih zanima PR, politologe in ostale znanstvenike. Včasih se mi zdi, da je odnos novinarjev napačen, češ saj vsi že vse vemo.