In memoriam: Slavko Beznik (1927–2021)

Novice

In memoriam: Slavko Beznik (1927–2021)

Foto: Dnevnik

Slavko Beznik, predsednik Društva novinarjev Slovenije v letih 1971 do 1975, se je te dni v 95. letu starosti poslovil od nas. Njegovih dveh mandatov se spominjamo po dobrem vodenju in prodornosti. 

Njegove družinske korenine segajo na Gorjuše, kamor je zadnja leta najraje zahajal in kjer se je počutil najboljše. Vodenje Gorenjskega glasa je prevzel v začetku leta 1953 in ga kot glavni ali odgovorni urednik s presledki vodil do leta 1967, ko je odšel v Ljubljano k takratnemu Ljubljanskemu dnevniku. Pokojni Slavko je že v začetku šestdesetih let preteklega stoletja v Gorenjskem glasu videl priložnost za vidnejšo vlogo ne le v gorenjskem, ampak v širšem slovenskem medijskem prostoru.

V precej kriznem obdobju, v drugi polovici šestdesetih let, ko je naklada takratnega Ljubljanskega dnevnika dosegala dno pri okoli 14.000 dnevnih izvodih, je Mestna konferenca SZDL, ki je bila ustanovitelj Dnevnikove časopisne hiše, pripeljala na mesto glavnega urednika in direktorja Slavka Beznika. Za seboj je imel že kar lepo šefovsko kilometrino predvsem pri ustanavljanju in združevanju Gorenjskega tiska. Beznik je na Dnevnik prišel jeseni leta 1967 in brž je zavihal rokave. Tokrat se ni boril za združevanje, temveč se je po robu postavljal idejam o združenem slovenskem časopisnem gigantu. To je počel predvsem tako, da je uredil in utrdil Dnevnikovo hišo. Močnejša in trdnejša je lažje branila svojo samostojnost.

S svoje Gorenjske je prinesel s sabo izjemno delavnost, zagnanost in natančnost ter predvsem nepopustljivost. Lotil se je pomembnih sprememb, ki so Dnevnik v razmeroma kratkem času dvignile na raven, ki je niso pričakovali niti največji optimisti. Že nekaj mesecev po prihodu je iz časnikove glave zbrisal krajevni pridevnik »ljubljanski« in od takrat je med nami zgolj Dnevnik s siceršnjo idejo slovenskega globalizma, a vendarle z večjo osredotočenostjo na osrednji in zahodni del dežele.

Slavko Beznik je ostal za Dnevnikovim krmilom do leta 1973, ko se je za nekaj let preselil med vodilne Delove može, in sklenil svoj sila uspešen delovni vek na Gospodarski zbornici.

Povzeto po Dnevniku in Gorenjskem glasu