Meta je aktivna oseba

Na slovenski medijski sceni je čas za neodvisno platformo, ki daje besedo ljudem, ki delajo in ki imajo kaj povedati. To je gnalo Natašo Briški, nekoč novinarko POP TV in dopisnico iz ZDA, da ustanovi Metino listo. Spletno mesto za osebe širokih pogledov in aktivnega duha. Ali kot pravi sama, zdaj v vlogi glavne urednice: “Za vse, kar je dobro in deluje.”

Metina lista, ki ima z meto skupen le nekoliko bolj oster okus za svet okoli sebe, je zrasla na spletu pred dvema letoma kot “medijski otok normalnosti”. V resnici je zrasla že pred mnogimi desetletji kot Francka. Tako je bilo ime prababici ene od soustvarjalk spletne strani. Francka je živela v okolici Ribnice in razmišljala, kako naj ob nesposobnem možu preživlja svojih 17 otrok. Zato je pisala kralju in prosila, če lahko organizira avtobusni prevoz za potnike med dvema mestoma. Kralj je njeni prošnji ugodil in kmalu je v enem dnevu s prevozom potnikov zaslužila toliko, kot je učitelj zaslužil v celem mesecu! Njeni številni sinovi so vozili avtobus, hčerke pa so delale v trgovini, ki jo je odprla z zaslužkom. “Takšna je Meta! Se ne uklanja stereotipom, ima sanje in gre za njimi,” poudarja Nataša Briški. Meta je aktivna oseba, ki nosi številne hišne vogale in hkrati soupravlja tudi s TV daljincem in z družinskimi delnicami. Meta je vsakdo, ki na zapletene izzive išče rešitve in jih tudi najde, še pišejo ustvarjalci Metine liste na svoji spletni strani.

Zavedno izpostavljajo ljudi in projekte, ki ne le govorijo, ampak delajo. In delajo dobro. Metina lista pa jim daje prostor za to, ker razume odgovorno vlogo medija v tem, da odpira različne teme in da pogleda na novice s strani uporabnika in preko plota lastne medijske hiše. “Zdi se nam pomembno, da za to, da demokracija ostane, nekaj naredimo sami,” je trdno prepričana Briškijeva. “Namesto, da bi jamrali, smo ustanovili Metino listo in začeli na njej izpostavljati ljudi, ideje in projekte, ki jih vidimo kot korak naprej v našem času in prostoru.”

Metina lista išče resnico in rezultate

Zato so tam dobili prostor ljudje z rešitvami, rezultati in zgodbami, ki lahko pomembno vplivajo na družbo in ji dajo misliti. “Objavljamo komentarje, reportaže, kritike, knjige, ki jih ljudje radi berejo, ker bi ljudi radi spodbudili k branju. Najraje pa ljudje berejo življenjske zgodbe in izkušnje ljudi, ki so ustvarili nekaj koristnega, nekaj, kar koristi družbi.”

Poseben zavihek je namenjen Meta-analizi oziroma podatkovnemu novinarstvu. “Preverjamo verodostojnost izjav nosilcev in nosilk javnih funkcij,” pojasnjuje Nataša Briški. “V Meta preiskovalnem uradu novinarji, raziskovalci ali akademiki preverjajo posamezne izjave.” Po novem jih lahko označijo tudi z grafičnim Resnicomerom, ki v stopnjah od debele laži do popolne resnice pokaže, v kolikšni meri je imel prav tisti, ki je izjavo izrekel in kdaj je šlo za namerno manipulacijo. Do zdaj so med desetinami obravnavanih izjav za laž označili dve: ena je pripadala Lojzetu Peterletu, članu poslanske skupine Evropske ljudske stranke, druga pa Andreji Poje, izvršni sekretarki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

“Novinarji bi morali iskati po naših analizah in iskati informacije, namesto da poberejo zgodbe, ki jim jih nekdo z lastnim interesom prinese h kavi!” To želi s tem projektom doseči pobudnica in glavna uredica, ki tudi zaradi lastnih novinarskih izkušenj ve, kako pogosto so novinarske zgodbe vnaprej dogovorjene in objavljene zgolj zaradi interesa nekoga čisto določenega.

Ljudje, ki imajo kaj povedati, lahko prispevke pišejo sami. Sami odgovorijo na novinarska vprašanja, kdo so, kaj delajo, s kakšnim namenom in kakšni so rezultati. Seveda pod budnim očesom urednikov strani. Tudi moderiranje komentarjev na strani je nujno. “Ne moti nas, da so komentarji anonimni, dokler je njihova vsebina objavljiva.  Če pa je žaljiva, je sploh ne objavimo.” Če želimo vsi skupaj prispevati k dvigu kvalitete javnega diskurza, moramo komentarje nujno selekcionirati, še meni Briškijeva. Tudi zato, ker “se ponavadi prvih nekaj komentarjev še drži objavljene teme, po petih ali šestih pa smo že pri partizanih in domobrancih.” Težava je, da ko nosilci javnih funkcij v Sloveniji operirajo z večino podatkov, mediji njihove besede pogosto slepo ponavljajo. “To postane sveta resnica,” še pravi Briškijeva, “nihče pa ne preveri, ali informacije sploh držijo.”

Vedno se konča z denarjem

Kako lahko takšna spletna platforma, ki se ne opira na katero koli medijsko hišo ali podjetje, sploh preživi? Nataša Briški: »Jasno nam je, da ni politične stranke ali podjetja v Sloveniji, ki bi bilo pripravljeno investirati v to, da ne bi kdaj analizirali njih. Zato zdaj delamo na razpisih. Nacionalnih, ameriških fundacijah. Radi bi naredili širši projekt transparentnosti, kjer bi raziskovalna ekipa lahko delala velike projekte, ne vsak dan, ampak kvalitetno. Radi bi, da bi iskali zgodbo na način čim bolj dostopnih podatkov. Radi bi funkcionirali kot pro-publika za različne medije«

Metina lista temelji na povezovanju različnih ljudi. “Ne želimo biti zaprti v hišo, kjer vsi vse vejo, ampak najti ljudi, ki delajo, vedo. To je prevelik projekt za eno samo medijsko hišo. Je pa prostor za konzorcij, ki bi servisiral celotni medijski sferi.”