Intervju. Nejc Jemec.

Tokratni medijski festival Naprej/Forward je z Medijsko bero otvoril radijec Nejc Jemec. Njemu je uspelo! Pri rosnih letih je postal mlad prepoznaven in kredibilen glas Vala 202. Sam pravi, da je za to kriv skupek spleta okoliščin, trdega dela, talenta … in, četudi je danes dobro novinarsko delo po njegovem mnenju težje opraviti, je ob vodenju Medijske bere v njegovem slogu opozoril na kvalitetne izdelke svojih kolegov: »Ni vedno najbolj avtorska stvar v medijih pogodba.«

Letošnja Medijska bera je ponudila šest dobrih praks v slovenskem medijskem prostoru. Gre za smetano slovenskega novinarstva ali je takih primerov dobre prakse še več?

Dobrega novinarstva je veliko! Izpostavili smo predvsem projekte oziroma neke nove medije, ki se pojavljajo v naši medijski krajini. Zaradi njihove specifike jih je lažje predstaviti in izpostaviti kot vse ostale vsakodnevne dobre prispevke. Treba se je zavedati, da se vsak dan v spletnih medijih, na televiziji, v časopisu in drugod pojavi veliko dobrih stvari. Kljub nerganju in včasih upravičeni kritiki imamo še vedno veliko dobrih vsebin. Menim, da si lahko povprečna publika kvalitetno zapolni čas, ki ga nameni medijem, je pa res, da je potrebno iskati na pravem mesti in se naučiti prepoznati dobre avtorje.

Relativno zgodaj vam je uspelo pridobiti status prepoznavnega in hkrati kredibilnega radijskega glasu. Kako vam je to uspelo?

Klišejsko bi lahko rekel, da zato, ker sem tako dober. Pa vendar, šalo na stran. Uspelo mi je zaradi kombinacije spleta srečnih okoliščin, veliko truda, ki sem ga vložil v novinarsko delo in zaradi talenta – upam.

Kako se je začela vaša novinarska pot?

Najprej sem do 17. leta delal na lokalnem radiu, nato pa sem se prijavil na avdicijo Vala 202, tam delal čez poletje, se vrnil na lokalni radio, ob tem delal na vest.si, zamenjal smer na FDV in tam naletel na predmet radio, katerega nosilec je bil urednik Vala 202 Mirko Štular. Da bi bilo naključje še večje, so ravno takrat na Valu pripravljali novo oddajo za mlade Generator, za katero so potrebovali voditelja. Tako sem se vrnil nazaj na Val, opustil delo na vest.si in se vse bolj posvečal radiu. Zmes vsega tega je pripomogla, da sem danes tukaj, kjer sem.

Torej bi lahko rekli, da je šlo vse »po planu«.

Vedno je bil moj cilj, da bi nekoč delal na, po mojem mnenju, najboljšem radiu. Danes, ko sem tukaj, ostaja le še želja po čim boljšem delu in udejanjanju kreativnih idej. Do sem me je pripeljala pot, ki sem jo opisal, od tukaj naprej pa me ženejo izzivi in nenehna želja po samopotrditvi.

Kaj pa mladi novinarji? Naj le čakajo na ta »splet okoliščin«?

Ne želim, da moja zgodba postane vzorec uspeha. Res je, lahko – ni pa to zagotovilo. Težave, ki jih imamo, niso individualne narave, niso težave posameznikov, ki niso motivirani ali sposobni. Gre za sistemske težave. Vem, da obstaja ogromno mladih, dobrih, motiviranih in talentiranih novinarjev, pa vseeno ne pridejo do priložnosti. Zaredi tega bi mladim ponudil dve možnosti:

A: Ne študirajte novinarstva!

B: Čim prej se seznanite z realno situacijo, ne postanite »kruhoborci«, ampak vzpostavite kolektivno zavest in delovanje.

Prihodnost mladih novinarjev torej ni svetla?

Svoje pravice si morate izboriti. Nihče vam jih ne bo prinesel na pladnju. Ko bo prišel vaš trenutek, pa le zbrcajte staro gardo, vključno z mano, in si zagotovite svoj prostor, ki vam brezpogojno pripada.