Na javni razpravi o različnih oblikah pritiskov na novinarje

Koper, 01. februarja (STA) – Društvo novinarjev Slovenije je v Kopru pripravilo javno debato o pritiskih na novinarje v lokalnem okolju. Največ časa so namenili anomaliji občinskih medijev, ki se je po mnenju Barbare Verdnik porodila prav v Kopru. Kot je poudarila novinarka Eugenija Carl, bodo to anomalijo “potolkli” samo mediji s svojim delom in kredibilnostjo.

Predsednica komisije za pripravo izhodišč za medijsko strategijo ministrstva za kulturo Verdnikova je ocenila, da je v zadnjem desetletju z nastankom občinskih medijev nastala prava zmeda okoli vprašanja, kaj medij sploh je. Po njenem se je to začelo prav v Kopru, ko je vodstvo občine zaradi nezadovoljstva s poročanjem medijev “vzelo stvari v svoje roke” ter preseglo tisto obliko informiranja občanov, ki naj bi jo občina podala.

To se je zgodilo zaradi lukenj v medijski zakonodaji in zakonu o lokalni samoupravi, je dodala Verdnikova, ki je opozorila, da bi morala tu država ukrepati.

Zvočni posnetek debate je dostopen TUKAJ.

Predstavnik službe za odnose z javnostmi ministrstva za kulturo Boštjan Tadel pa je izrazil dvom, da bi morala res država biti tista, ki bi morala radikalno sankcionirati, kaj se sme pisati in česa ne.

Verdnikova je ob tem navedla, da gre za javni interes, saj se za delovanje občinskih glasil steka veliko javnega denarja. Tako je od leta 2010 milijon evrov javnega denarja šel za koprsko občinsko glasilo, nad katerim nima nihče nadzora.

Novinarka Televizije Koper Eugenija Carl pa je izpostavila, da problema tovrstnih medijskih anomalij ne bodo rešili ne država ne inšpekcija z raznimi kaznimi, pač pa bodo razne podmedije, kot jih je imenovala, “potolkli samo mediji s svojim delom in kredibilnostjo”.

Carlova je bila zaradi svojega dela deležna tudi več tožb. Kot je pojasnila, pa se tožb ne ustrašijo, “ker naš medij dela profesionalno, odgovorno, angažirano in preverjeno”. Ob tem je sicer priznala, da mora novinar v lokalnem okolju tudi živeti: “Novinar mora imeti zdravnika, mesarja, učitelja in tu znajo biti velike dileme,” je priznala ter kot rešitev izpostavila poklicno deontologijo.

Ko še posebej “direktno lokalen” medij, kot je npr. izolski tednik Mandrač, si v neposrednem stiku z vsakim, ki se znajde na straneh časnika, pa je dodal urednik Mandrača Drago Mislej.

Po besedah odgovornega urednika Primorskih novic Antiše Korljana so pritiski sestavni del novinarskega posla in se jih ljudje, ki so pri vzvodih moči, nenehno poslužujejo. Ti pritiski so lahko prikriti v smislu, ali je zgodba zares vredna medijske pozornosti. Na koncu se mora urednik v takšnih primerih naučiti slediti svojemu notranjemu glasu, je prepričan.

Govoriti o pritiskih na posameznega novinarja pa je samo na sebi anomalija, je opozoril Tadel. Novinarstvo namreč ni “one man band”, saj za njim stojijo celotno uredništvo in lastniki. Novinar pri raziskovanju kočljivih zgodb tako nikoli ne bi smel biti sam, ampak bi morale zgodbe biti usklajene na ravni uredništev in imeti širšo podporo.