Na okrogli mizi o svobodi medijev pozivi h končanju napadov na novinarje

Strasbourg, 12. februarja – Napadi na novinarje, ki se običajno začnejo z grožnjami, se morajo končati, novinarje pa je treba bolje zaščititi, so poudarili sodelujoči na današnji okrogli mizi v Evropskem parlamentu v Strasbourgu, ki jo je vodil evroposlanec Igor Šoltes (Zeleni). Evropsko unijo, Svet Evrope in njune članice pa so pozvali, naj ukrepajo.

Na okrogli mizi so predstavili izsledke letošnjega poročila Platforme za spodbujanje zaščite novinarstva in varnosti novinarjev, ki jo sestavljajo predstavniki 12 partnerskih organizacij Sveta Evrope. Poročilo z naslovom Ogrožena demokracija: Grožnje in napadi na svobodo medijev v Evropi med drugim ugotavlja, da svoboda medijev še nikoli ni bila tako krhka. Novinarje ustrahujejo in napadajo, umori novinarjev ostajajo nekaznovani.

»Naša odgovornost v Evropskem parlamentu je, da zadevi posvetimo več pozornosti,« je poudaril Šoltes in priznal, da so bili v tej evropski instituciji morda preveč sramežljivi pri zagovarjanju svobode medijev.

Na okrogli mizi so posebej izpostavili umora malteške novinarke Daphne Caruana Galizia in Slovaka Jana Kuciaka.

»V primeru Daphne Caruana Galizia po več kot letu dni niso niti prišli blizu ugotovitvi, kdo je odgovoren za umor, pri Janu Kuciaku tudi še ne kaže, da bodo odgovorni kmalu pred sodiščem,« je dejal predstavnik za svobodo medijev pri Združenju evropskih novinarjev William Horsley.

Sin Daphne Caruana Galizia je opozoril, da je bila njegova mati umorjena, ker je preiskovala organizirani kriminal, ki se je na Malti razmahnil po tem, ko je postala članica EU. »Če hočete ustaviti napade, jih dajte pri koreninah. Z opozorili ste prepozni,« je bil kritičen.

Namestnik direktorja na Mednarodnem inštitutu za tisk Scott Griffen je opozoril, da bodo umori novinarjev postali nova norma, če ne bo politične volje, da bi našli odgovorne zanje. Vsako kršenje pravic novinarjem in nasilje nad njimi po njegovih besedah zahtevata politično voljo in ukrepanje, da se to ne bo širilo ter postalo nekaj normalnega. Dodal je, da želijo s poročilom spodbuditi evropske institucije k ukrepanju.

»Prvič doslej smo opazili stopnjevanje napadov na novinarje ob hkratnem zmanjševanju zaščite novinarjev,« je izpostavil Horsley. Dodal je, da države niso bile sposobne zaščititi novinarjev, hkrati jih tudi same napadajo. Opozoril je še, da svobodo izražanja zatirajo na različne načine v različnih državah.

Evroposlanka iz Nizozemske Sophie in’t Veld (Alde) je izpostavila, da večinoma ne gre za pritisk na medije na splošno, temveč za pritisk na tiste, ki so kritični do vlad. »Svoboda in pluralizem medijev sta tudi del pravne države,« je poudarila. Zavzela se je, da ne bi bil kazniv le umor, ampak tudi grožnje novinarjem.

Dejala je, da ob nasilju nad novinarji ne bi smeli zamižati na eno oko in se pretvarjati, da to ni naša stvar. »To je naša Evropa,« je dejala. Opozorila je še, da moramo biti pozorni na evropsko zakonodajo, katere cilj je varnost, saj lahko omejuje svobodo govora. Po njenih besedah je treba biti previden tudi z ukrepi proti lažnim novicam.

Šoltes se je strinjal, da so grožnje nevarne. »Ni močnejšega orožja, kot je beseda,« je dejal. Menil je, da je veliko možnosti za izboljšanje sodelovanja med Evropskim parlamentom in Svetom Evrope. »Obvezani smo, da se vedemo odgovorno in ne podcenjujemo prvih groženj ter na to opozorimo tudi države članice. Pozorni moramo biti tudi na sovražni govor in moramo pravočasno ukrepati,« je poudaril.