Naprej, novinarski (pog)um!

Komentar

Naprej, novinarski (pog)um!

Petra Lesjak TušekFoto: Nika Hölcl

Novinarji v principu ustvarjamo za javnosti in v imenu javnosti, a se v omejenem fokusu na svoj položaj in nase največ ali preveč ukvarjamo sami s sabo, pri čemer se še bolj oddaljujemo od vse bolj fluidnih in izmuzljivih javnosti. Ozek pogled, ko se konstantno oziramo le nase, ne pa tudi vase, in razloge za razvrednotenje in degradacijo poklica v profesionalnem (tudi etičnem) smislu, iščemo predvsem v zunanjih faktorjih in okoliščinah, ni prava (samo)refleksija.

Položaj novinarjev in medijev je objektivno vse težji in nenehno na preizkušnjah. Hkrati pa vloga novinarjev v kompleksnih časih ne (p)ostaja nič drugačna. Kvečjemu še bolj odgovorna je. Prav zato bi se novinarji in uredniki najprej in veliko bolj morali zavedati svojih odgovornosti v poklicu, ki naj bi o(b)stal vsaj približek profesiji, namesto da opozarjamo predvsem na (ne)odgovornosti od zunaj, ki da nas izključno onemogočajo. Okviri in strukture našega delovanja imajo zagotovo tako pomemben vpliv kot nesporne posledice za novinarsko delovanje, a vseeno niso ekskluzivni in izključno determinirajoči.

Kakovostno in profesionalno novinarstvo si bo vedno znalo utirati poti ne glede na ceno. Ker se ne bo zadovoljilo s preprekami, temveč jih bo premoščalo ali se vsaj borilo stopiti preko in onkraj, ker ne bo delovalo kot sredstvo ozkih, partikularnih interesov peščice, ki jemljejo medije za lastna sredstva pri doseganju kapitalskih ali političnih ciljev. Novinarstvo bo preživelo, če bodo v temelju delovanja vsaj še tleli primarni, osnovni vzgibi in cilji, zaradi katerih smo sploh postali novinarji.

Tako nepogrešljivi v redakcijah, da ne bi mogli več vlagati vase, tudi nismo, kajne?

Medijski festival Naprej/Forward opominja na bistva nujne prebuditve (samo)odgovornosti na točki, ki je ena ključnih, da bi lahko bili boljši novinarji: oziranja in vpogleda v pozitivne in uspešne domače in tuje prakse, s tem pa izmenjave izkušenj in pridobivanja znanja. Zavzemanje za profesionalne standarde in kakovostno novinarstvo, ki se mi zdi za stanovsko povezavo v DNS temeljno, je možno le na podlagi znanja in vedenja ter zavedanja vrednosti in pomena znanj.

Od nekdaj sem prepričana, da avtonomija in samozavest temeljita predvsem na znanju in nenehnih krepitvah znanja in veščin. Šele iz tega temelja lahko črpamo več kot prepotrebni novinarski pogum. (Pog)um za delo, (pog)um za vztrajanja, (pog)um za tveganja, tudi za večstranska in realnejša presojanja dejstev, o katerih smo včasih preveč prepričani, ne da bi vzeli v roke orodja za njihova preverjanja.

Ekipa prostovoljcev, ki vztraja z idejo festivala Naprej/Forward, je zagnana in predana. Še verjame(mo), da je v novinarstvu smiselno opogumljati s kakovostnim izobraževalnim programom, ki se iz festivala širi v celoletne serije delavnic in predavanj.

Pritiski vsakodnevnega tempa v redakcijah tudi po odpuščanjih novinarjev objektivno terjajo vse več dela in zdi se, da si niti ure ali dveh, kaj šele dneva ali dveh, v dnevnem pogonu ne moremo več vzeti, da si lahko »privoščili« (so)delovati na edinem medijskem festivalu pri nas. Realno je v redakcijah dela vse več in si je res težje vzeti čas. A realno je tudi, da si vsaj ob festivalu delo lahko razporedimo in organiziramo tako, da zmoremo oboje, le voljo in interes potrebujemo. Razširjati svoje poglede in horizonte, tudi s pogledi drugih na nas, ki so del festivala v sklopu medijskega ogledala, pač ne more biti tretirano za luksus, temveč nasprotno, kvečjemu sodi med naše osnove za preživetje.

Tako nepogrešljivi v redakcijah, da ne bi mogli več vlagati vase, tudi nismo, kajne? Nasprotno, da smo pogrešljivi, nam dopovedujejo. Še bolj pogrešljivi pa bomo, če se nam ne bo zdelo več vredno posegati po novih znanjih in znanstvih, se tudi ob festivalu povezovati med sabo ter krepiti solidarnost tudi na drugačnih osnovah. Kar torej za koga pomeni začeti, za koga nadaljevati, za prav vse pa se ne ustaviti. Se zazreti in ozreti v izhodišča, iz katerih se pravzaprav napaja vse, kar bi novinarji hoteli biti in (p)ostati: verodostojni, zaupanja vredni in avtonomni.