Nevarno tveganje za preiskovalno novinarstvo: Zakaj na referendumu glasovati PROTI

Odločitev na zakonodajnem referendumu o parlamentarni preiskavi bo imela takojšne, neposredne in zastrašujoče učinke za novinarje, ki se bodo kot preiskovanci znašli v preiskavi, za vse ostale pa opozorilo, ki bo lahko vodilo v samocenzuro. Zato vas v Društvu novinarjev Slovenije pozivamo, da glasujete PROTI.

• PROTI preiskovalni komisiji, ki politično preganja kritične novinarje.
• PROTI odpravljanju varovalk, ki omogočajo presojo ustavnega sodišča ali sklepi komisije  nedopustno posegajo v človekove pravice.
• PROTI nevarni pristojnosti, da lahko preiskovalna komisija podatke zahteva od bank, finančne uprave, ministrstev, agencij … in to brez odredbe sodišča in brez sodnega varstva.
• PROTI zakonu, ki politikom zagotavlja pooblastila hkrati pa novinarjem odvzema pravico do ustavne zaščite.
• PROTI ustvarjanju zastraševalnega učinka in utišanju preiskovalnih zgodb.
• PROTI zlorabi preiskovalne komisije za ribarjenje za podatki.
• PROTI lažnemu sodnemu varstvu, ki ga poslanci ponujajo šele takrat, ko je novinarski vir že razkrit in škoda narejena.

VELJAVNI ZAKON

Izdaja akta o odreditvi ali dokaznega sklepa ↓ Presoja sklepa na ustavnem sodišču ↓ Izvedba preiskave & pridobitev podatkov ↓ Zaključek preiskave & končno poročilo

ZAKON, KI GA NA REFERENDUMU ZAVRAČAMO

Izdaja akta o odreditvi ali dokaznega sklepa ↓ Izvedba preiskave & pridobitev podatkov ↓ Zaključek preiskave & končno poročilo ↓ Tožba na Upravnem sodišču ↓ Ustavna pritožba na ustavno sodišče

Kaj je namen parlamentarne preiskave?

Parlamentarna preiskava je namenjena ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij in ne političnemu preganjanju navadnih državljanov ali ribarjenju za podatki, ki se lahko znajdejo v javnosti,  čeprav so člani komisije dolžni zagotavljati tajnost pridobljenih podatkov.

V parlamentarni preiskavi se kot preiskovanci ali osebe oziroma organizacije, ki so samo posredno zajete v predmetu preiskave, lahko znajde novinar, medij, aktivist, žvižgač, nevladna organizacija, posameznik … 

Posebnost slovenskega političnega prostora je, da obstaja velika nevarnost zlorabe parlamentarne preiskave za politična obračunavanja. Parlamentarna preiskava ne sme postati orodje vladajoče politike za nadzor nad tistimi, ki jo kritizirajo.

Kakšne so pristojnosti preiskovalne komisije?

• Preiskovance in priče lahko zasliši;
• vlada, upravni organi, organizacije, ki opravljajo javno službo in vsi nosilci javnih pooblastil (banke, agencije, zbornice, vrtci, šole, zdravstveni zavodi …) so dolžni kadarkoli dovoliti preiskovalni komisiji ali njenim pooblaščencem dostop do dokumentacije, s katero razpolagajo, izdati potrebna dovoljenja za pričevanje ter predložiti spise;
• poseg v komunikacijsko zasebnost, kar vključuje tudi vpogled v podatke telekomunikacijskih operaterjev, je mogoč samo z odredbo sodišča;
• prav tako se prisilni ukrepi zoper preiskovance, priče in izvedence: privedba, kazni, hišna in osebna preiskava ter zaseg predmetov lahko izvajajo le prek sodišča.

Varovalka v veljavnem zakonu!

Veljavni zakon je leta 2024 uvedel pomembno varovalko in sicer, da je tako zoper sklep o odreditvi parlamentarne preiskave kot o dokaznem sklepu oziroma dopolnitvi tega sklepa mogoče zahtevati presojo ustavnega sodišča ali sklep nedopustno posega človekove pravice ali temeljne svoboščine.  

Zakon navaja tudi nabor upravičencev, ki lahko to presojo sprožijo, in kar je za novinarje posebej pomembno je, da to lahko zahtevajo tudi preiskovanci in osebe, ki jih preiskava samo posredno oplazi.

To je izredno pomembno, ker politična preiskava lahko privede do nesorazmernega posega v svobodo izražanja, do razkrivanja občutljivih informacij, lahko tudi novinarskih virov, ter političnega nadlegovanja novinarjev z namenom utišanja kritičnih glasov.

Ta varovalka je v noveli, o kateri odločamo na referendumu, v celoti odpravljena! 

Posameznika ni več med upravičenci za vložitev presoje na ustavnem sodišču. Novela zakona bistveno omejuje krog upravičencev za sprožitev ustavnosodne presoje sklepov parlamentarne preiskave.

Namesto preventivne zaščite mu zakon ponuja šele naknadno sodno varstvo, ki pride prepozno, ko so posledice že nastale. Poleg tega se dve tretjini parlamentarnih preiskav ne zaključi s končnim poročilom.

Nevarnost za razkritje virov

Za novinarje je še posebej nevarna pristojnost, da lahko preiskovalna komisija podatke zahteva od bank, finančne uprave, ministrstev, agencij … in to brez odredbe sodišča. Ti subjekti lahko posredovanje podatkov zavrnejo ali ne, vendar pa posameznik, katerega podatke preiskava zahteva na to nima nobenega vpliva. Zakon ne predvideva pravnega varstva za poseg v pravice posameznika.

Če je novinar komuniciral z viri na policiji, tožilstvu ali ministrstvih, lahko komisija od teh organov zahteva predajo celotne dokumentacije, evidenc vstopov v stavbe ali notranjih revizij, s čimer lahko pride do razkritja novinarjevih virov.  

Opozarjamo, da novinarski vir redko razkrije sama vsebina pogovora – razkrije ga že podatek o tem, da sta novinar in določen vir komunicirala. Anonimnost vira je ogrožena tudi preko posrednih podatkov in ne glede na to, kaj se zgodi v kasnejših sodnih postopkih.

Zastraševalni učinek

S tem se ustvarja zastraševalni učinek. Če novinarji in njihovi sogovorniki vedo, da jih lahko politična večina v parlamentu kadarkoli preišče brez predhodne odobritve sodišča, se ustvari ozračje strahu. Rezultat je manj preiskovalnih zgodb in manj razkritih nepravilnosti.

Tako globok poseg v človekove pravice in svobodo medijev je bil sprejet v skrajšanem postopku in brez predhodne strokovne ter javne razprave. Zakoni, ki posegajo v temelje demokracije, zahtevajo najvišjo stopnjo soglasja in presoje.

Opozarjamo tudi, da je Evropsko sodišče za človekove pravice v svoji praksi večkrat poudarilo pomen učinkovitega in pravočasnega sodnega nadzora pri posegih v svobodo medijev, zlasti kadar gre za zaščito novinarskih virov.

Preiskovalno novinarstvo je ključni mehanizem, ki opozarja na zlorabe oblasti in tratenje javnega denarja. Z oslabitvijo pravne varnosti novinarjev niso ogroženi le novinarji, ampak celotna družba, ki izgubi pravico do neodvisne obveščenosti.

Kaj se je spremenilo z nadavno odločitvijo ustavnega sodišča?

Ustavno sodišče je z delno odločbo št. U-I-13/26 (objavljeno 18. septembra 2026) soglasno razveljavilo četrti odstavek 1.a člena Zakona o parlamentarni preiskavi, kar pomeni, da vložitev zahteve za ustavno presojo акta o preiskavi ne more več avtomatsko preprečiti ali odložiti ustanovitve preiskovalne komisije, ker gre za pretirano oviro ustavne pravice državnega zbora do izvedbe parlamentarne preiskave (93. člen Ustave RS).

Za novinarje ta odločitev še dodatno izostri osnovni problem. Če parlamentarne komisije delujejo takoj in jih ni mogoče avtomatsko zaustaviti, novinarji pa ob izključitvi iz postopka sploh nimajo možnosti neposredno vložiti zahteve za začasno zadržanje, pride sodno varstvo pri posegih v podatke in vire informacij prepozno in neučinkovito.