Nova evropska pravila glede zaščite poslovnih skrivnosti skrbijo novinarje

Strasbourg, 15. aprila (STA) – Evropski parlament je potrdil nova pravila na področju poslovnih skrivnosti. Ta naj bi zaščitila podjetja pred krajo informacij, ki jim zagotavljajo konkurenčno prednost. Novinarska združenja sicer opozarjajo, da bi se lahko na udaru znašli preiskovalni novinarji in njihovi viri.

Direktivo je Evropski parlament v četrtek potrdil s 503 glasovi za in 131 glasovi proti, 18 poslancev se je vzdržalo. Pred glasovanjem so direktivo neformalno potrdili tudi pristojni ministri držav.

“Eno od petih podjetij je vsako leto žrtev kraje poslovnih skrivnosti, harmonizacija pa bo omogočila ustvarjanje varnega in zaupanja vrednega okolja za evropska podjetja,” je poudarila poročevalka v parlamentu Constance le Grip iz Francije. Nova pravila naj bi namreč zagotovila, da je nesnovno premoženje podjetij in njihovo unikatno znanje primerno zaščiteno.

Direktiva med drugim uvaja evropsko definicijo poslovne skrivnosti – to je informacija, ki je skrivna, ima zaradi svoje skrivnosti poslovno vrednost in je predmet določenih korakov, katerih namen je ohraniti jo v tajnosti.

Države članice EU bodo morale v skladu z novim pravnim okvirom določiti ukrepe, postopke in pravna sredstva, ki so potrebni za zagotovitev možnosti uveljavljanja nadomestila oziroma odškodnine v primeru nezakonite pridobitve, uporabe in razkritja poslovnih skrivnosti. Prav tako besedilo določa pravila o zaščiti zaupnih informacij v pravnih postopkih.

V razpravi z ministri so sicer poslanci opozarjali na potrebo, da so novinarjem ob teh pravilih še vedno zagotovi dovolj svobode za njihovo delo, še posebej v povezavi z njihovimi preiskavami in viri. Vendar pa v Evropski zvezi novinarjev (EFJ), Novinarjih brez meja, Evropskem združenju založnikov revij (EMMA), Evropskem združenju založnikov časnikov (ENPA) ter Evropski radiodifuzni zvezi (EBU) s sprejetim še vedno niso zadovoljni.

“Evropska novinarska in medijska združenja skrbi, da bi ta direktiva lahko ogrozila novinarje in omejila njihovo sposobnost preiskovanja in poročanja o podjetjih,” so zapisali v sporočilu za javnost. Spomnili so na primer Panamski dokumenti, ki je znova izpostavil ključno vlogo novinarjev, žvižgačev in medijev pri obveščanju državljanov o temah javnega interesa.

Priznali so, da je bilo besedilo direktive od prvega osnutka pomembno nadgrajeno, vendar dokument še vedno zbuja pomisleke, ali so novinarji in predvsem njihovi viri – žvižgači – ustrezno zaščiteni. Izjeme, ki se nanašajo na svobodo izražanja in informiranja, namreč po njihovem niso dovolj jasno opredeljene, zato bo zaščita svobode medijev v veliki meri odvisna od izvajanja direktive s strani nacionalnih oblasti.

Ob tem bi žvižgači lahko bili izpostavljeni, saj bodo morali dokazati, da je razkritje informacij narejeno z namenom zaščite javnega interesa. To bi lahko pomenilo, da bi morali novinarji dokazati namen svojega vira, preden bi sploh lahko objavili informacije, ki so v javnem interesu.

Kot so še poudarili v združenjih, bodo natančno spremljali uveljavljanje direktive v državah članicah z namenom zagotoviti, da zakonodaja ne bo omejevala medijske svobode ter aktivnosti novinarjev in žvižgačev.