Novela zakona o medijih premalo ambiciozna in konkretna

Osnutek zakona o medijih izpostavlja pomembne težave, s katerimi se soočamo akterji na medijskem področju, vendar je ministrstvo pri njihovem odpravljanju oziroma regulaciji v noveli premalo ambiciozno in konkretno. Kot primera lahko navedemo problematiko občinskih glasil in obstoja političnih medijskih projektov. Ob tem ministrstvo pozivamo, da popolnoma prenovi institut popravka, saj napovedana minorna sprememba ne odpravlja pritiskov, ki jih ravno s pomočjo tega instituta nad medije izvajajo vplivni politično-ekonomski krogi. Da so na tem področju potrebne korenite spremembe, smo v DNS že večkrat opozorili. Pozdravljamo, da se avtorji osnutka zakona zavedajo težav sovražnega govora v medijih, vendar se hkrati sprašujemo, ali so rešitve v tem primeru dovolj premišljene (je inšpektorat v sedanji obliki sploh zmožen pravnovzdržno procesirati vse primere?) in konkretizirane (kdo je reprezentativen pri odločanju v teh primerih?), da bi končne odločitve (tudi kazni) »preživele« v okolju, v katerem je tudi sodna praksa neenotna in nedorečena, kazenski zakonik pa se pri vprašanju sovražnega govora (297. člen) tolmači na različne načine. Ugotavljamo tudi, da želi ministrstvo v zakonu črtati nezdružljivost opravljanja oglaševalske ali telekomunikacijske ter radijske in televizijske dejavnosti, torej področje, ki je v zadnjem obdobju pri združevanju in ustanavljanju medijev odpiralo številna vprašanja, med drugim je ministrstvo za kulturo nad enim od takih primerov celo dvignilo roke. Odločitev ministrstva, da je na področju glasbenih kvot po grobem posegu v uredniško avtonomijo prisluhnilo ustvarjalcem radijskih programov in jim s tem tudi zmanjšalo administrativne stroške, pozdravljamo.