Novinar naj poroča nevtralno in nepristransko

Čeprav podnebne spremembe trenutno niso v središču javnih debat, je o njih vseeno pomembno razpravljati. Ne samo v znanosti, ampak tudi v novinarstvu. Prepričanje, da je poročanje o njih zgolj stvar znanstvenih in okoljskih novinarjev, je zmotno, je v pogovoru Novinarski izzivi podnebne krize opozorila članica Reutersovega inštituta za novinarske študije Univerze v Oxfordu in urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo Katherine Dunn. »Pomembno je, da vidik podnebnih sprememb razširimo v zgodbe z več novinarskih področij,« ji je pritrdila znanstvena novinarka Radia Študent in portala Metina lista Zarja Muršič.

Eno ključnih vprašanj novinarskega poročanja o podnebnih spremembah je zanimanje občinstva zanj. Dunn je razložila, da je to večje v Čilu, Keniji in Južni Afriki, kjer ljudje njihove posledice najbolj občutijo. Najmanj jim je, kljub progresivni politiki glede podnebnih sprememb, zanje mar na Nizozemskem in Švedskem. To dokazuje, da te niso le stvar elit, temveč sistemska sprememba, zato mora novinar o njih veliko in stvarno poročati. »Lahko se pretvarja, da je vse popolno, lahko pa začne pogovor. Pomembno je, da se pri tem osredotoči na resnico in da sogovorcev med debato ne ponižuje, četudi se z njimi ne strinja,« je povedala Dunn.

S krizo se je lažje soočiti postopoma

Novinar mora o podnebnih spremembah poročati nevtralno in nepristransko. Ljudje namreč pričakujejo objektivno in večstransko predstavljeno zgodbo, čeprav ne vsi. Nekateri se novicam o podnebnih spremembah izogibajo, ker jim vzbujajo slabo počutje, menijo, da so neresnične ali preveč tehnične. Slednje je urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo označila za eno izmed težav poročanja o okoljskih spremembah. Drugo je izpostavila novinarka Večera in članica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo Klara Širovnik: »Problematično je tudi, da zaradi pomanjkanja sredstev v nekaterih delih sveta o njih nimajo dovolj raziskav in podatkov.« Prav tako je kot problem opisala rabo izraza podnebne spremembe, s katerim novinarji včasih neupravičeno nadomestijo frazo podnebna kriza. »Dogajanje bi morali poimenovati s situaciji primerno besedo, ne z olepšavo.« Dunn se s tem ni povsem strinjala. Po njeno se občinstvo s krizo lažje sooči, če je o njej obveščeno konsistentno, vendar postopoma. »Ne gre za to, da dejstva niso strašljiva, a bolje je, če se o njih nenehno in lahkotnejše pogovarjaš, preden preideš na konkretnejše spremembe.«

Poleg navadnih ljudi morajo podnebne spremembe močno zanimati politike. Slovenski jih med prejšnjimi volitvami niso izpostavili, je omenila Muršič, ki upa, da bo v supervolilnem letu drugače. Novinarji jih po mnenju Dunn v to lahko prisilijo z neprestanim spraševanjem, pisanjem in izpostavljanjem tematike občinstvu, kar od njih zahteva določeno mero vodstva. »To je njihova naloga. Ljudje morda ne vedo, kako bi spremembe naslovili, vendar to ne pomeni, da jim je zanje vseeno,« je še dodala.