Postani naš član 
Podpri naše delovanje 
Prijavi napad Novinarjem onemogočen dostop do podatkov o dejanskih lastnikih podjetij
V DNS se odzivamo na Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2C), ki ga državni zbor sprejema po skrajšanem postopku in je bil v četrtek, 26. junija, v obravnavi na Odboru DZ za finance.
Predlog novele v slovenski pravni red prenaša direktivo o mehanizmih, ki jih morajo vzpostaviti države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (EU 2024/1640). Potem ko je evropsko sodišče leta 2022 prepovedalo javni dostop do registrov dejanskih lastnikov, jih je direktiva ponovno odprla za del javnosti.
V skladu z 2. odstavkom 12. člena direktive se za fizične ali pravne osebe, ki v zvezi s preprečevanjem pranja denarja ali financiranja terorizma delujejo za namene novinarstva ali kot organizacije civilne družbe in akademski raziskovalci, šteje, da imajo pravni interes za dostop do registrov dejanskih lastnikov.
Gre za ključen ukrep, ki zagotavlja določeno stopnjo preglednosti dejanskega lastništva tudi po odločitvi Sodišča EU iz leta 2022, s katero je bila odpravljena javna dostopnost do teh registrov. Kot je januarja 2024 ob sprejemu direktive navedel Transparency International, splošen dostop – namesto dostopa od primera do primera – pomeni, da bodo lahko civilna družba in mediji, ki preiskujejo pranje denarja in z njim povezana kazniva dejanja, kot je korupcija, še naprej nadzirali dejanske lastnike podjetij in skladov.
Žal pa slovenska vlada v noveli zakona ni sledila direktivi. Novela bo omejila splošen dostop do podatkov o dejanskih lastnikih v registru Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), hkrati pa ne omogoča dostopa novinarjem, nevladnim organizacijam in akademskim raziskovalcem, kot zagotavlja direktiva.
Novela v 4. členu, ki spreminja obstoječi 51. člen zakona, določa, kdo poleg taksativno naštetih še lahko dostopa do podatkov iz registra in zanje uvaja načelo upravičenega interesa ter v tretjem odstavku pogoje za izpolnitev tega interesa. Novela se v tem delu že oddalji od direktive, saj ta navaja fizične in pravne osebe, novela pa opredeljuje namen. Do podatkov naj bi bili tako upravičeni samo tisti, ki bi izkazali, da je namen dostopa povezan z odkrivanjem in preprečevanjem pranja denarja ter financiranja terorizma in povezanimi predhodnimi kaznivimi dejanj.
Opozarjamo, da je direktiva jasna, novela pa nejasna. V direktivi so tako novinarji kot nevladne organizacije in akademiki taksativno našteti med fizičnimi in pravnimi osebami, ki so upravičeni do teh podatkov iz registra. Med desetimi alinejami 2. odstavka, 12. člena direktive, sta to prvi dve alineji.
Poslanci so v petek sicer 3. odstavek 4. člena novele amandmirali tako, da so dodali novo alinejo, ki se glasi:
» – namen dostopa je povezan s pripravo medijskih vsebin za objavo v mediju, ki je vpisan v razvid medijev,«.
Na ta način so delno popravili prvotno napako, vendar pa je problem tega amandmaja poleg tega, da ne vključuje NVO in akademskih raziskovalcev, da zadeva samo novinarske objave v medijih, vpisanih v razvid, kar izloča vse svobodne novinarje in tudi vse neslovenske novinarje/medije, kot tudi objave drugje kot v medijih, denimo v knjigah.
Poleg tega je novela v celoti zanemarila 4. odstavek 12. člena direktive, ki državam nalaga, da »zagotovijo, da na podlagi informacij, ki jih zagotavljajo osrednji registri, ni mogoče identificirati katerekoli osebe, ki vpogleda v register, kadar so te osebe:
(a) osebe, ki delujejo za namene novinarstva, poročanja ali druge oblike medijskega izražanja v zvezi s preprečevanjem pranja denarja, s tem povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma in bojem proti njim;
(b) organizacije civilne družbe, ki so povezane s preprečevanjem pranja denarja, s tem povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma ali bojem proti njim.«
V DNS smo kritični tudi do 5. člena novele, ki uvaja nov postopek za pridobitev podatkov o dejanskih lastnikih na podlagi upravičenega interesa. Upravičenec mora v skladu z novim postopkom v pisni vlogi navesti:
- firma oziroma osebno ime vlagatelja, stalno in začasno prebivališče oziroma sedež vlagatelja oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca,
- naziv pravne osebe in matično ali davčno številko, v zvezi s katero želi pridobiti podatke o njenih dejanskih lastnikih, ter
- opis namena dostopa, iz katerega izhaja upravičenost interesa.
Iz vsega navedenega je jasno, da ne gre za splošni dostop za določene skupine, kot ga opredeljuje direktiva, ampak dostop od primera do primera. Po mnenju DNS je to nesprejemljivo in v nasprotju z direktivo.
41. odstavek Preambule direktive pravi:
Nevladne organizacije, akademiki in preiskovalni novinarji prispevajo k ciljem Unije na področju boja proti pranju denarja, s tem povezanim predhodnim kaznivim dejanjem in financiranju terorizma. Zato bi se moralo šteti, da imajo pravni interes za dostop do informacij o dejanskem lastništvu, kar je bistvenega pomena za opravljanje njihovih funkcij in izvajanje javnega nadzora, kot je ustrezno. Možnost dostopa do osrednjih registrov ne bi smela biti pogojena z medijem ali platformo, prek katere ti subjekti opravljajo svoje dejavnosti, ali s predhodnimi izkušnjami na tem področju. Da bi takim kategorijam omogočili učinkovito izvajanje njihovih dejavnosti in preprečili tveganja povračilnih ukrepov, bi jim bilo treba omogočiti dostop do informacij o pravnih subjektih in pravnih ureditvah, pri čemer jim ne bi bilo treba dokazati povezave z navedenimi subjekti ali ureditvami. Kot je določeno v pravilih Unije glede varstva podatkov, noben dostop dejanskih lastnikov do informacij o obdelavi njihovih osebnih podatkov ne bi smel negativno vplivati na pravice in svoboščine drugih, vključno s pravico do varnosti osebe. Razkritje dejanskemu lastniku, da so imele osebe, ki delujejo za namene novinarstva, ali organizacije civilne družbe vpogled v njegove osebne podatke, lahko ogrozi varnost novinarjev in članov organizacij civilne družbe, ki preiskujejo morebitne kriminalne dejavnosti. Zato za uskladitev pravice do varstva osebnih podatkov s svobodo novinarjev do izražanja in obveščanja v skladu s členom 85 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (15) ter za zagotovitev, da imajo organizacije civilne družbe svojo vlogo pri preprečevanju, preiskovanju in odkrivanju pranja denarja, s tem povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma v skladu s členom 23(1), točka (d), navedene uredbe, subjekti, pristojni za osrednje registre, z dejanskimi lastniki ne bi smeli deliti informacij o obdelavi njihovih podatkov s strani navedenih kategorij javnosti, temveč le podatek, da so osebe, ki delujejo za namene novinarstva, ali organizacije civilne družbe imele vpogled v njihove podatke.
Zahteva po vlaganju vloge za dostop za vsak primer posebej bo upravljalcu registra omogočila vpogled v tekoče novinarske preiskave. V primeru zlorabe teh podatkov bodo – po zdajšnjem predlogu novele Zakona o preprečevanju pranja denarja – preiskovanci lahko vnaprej obveščeni o novinarskih preiskavah, kar je nesprejemljivo in v nasprotju z namenom direktive in novele, ki je preprečevanje pranja denarja in drugih s tem povezanih dejanj. Problem je tudi počasnost tega postopka, saj je 15-dnevni rok za izdajo odločbe popolnoma neskladen s hitrostjo novinarskih preiskav in preverjanja informacij.
DNS zakonodajalca poziva, da društvo vključi v pripravo zakonov, ki posegajo v novinarsko delo kot tudi pripravo morebitnih kasnejših sprememb ali novih pravilnikov, povezanih z dostopom do registra dejanskih lastnikov.
V zvezi s predlagano novelo v DNS poslancem v razmislek in sprejem predlagamo sledeče amandmaje, ki bi novelo dejansko uskladili z direktivo in omogočili novinarsko preiskovanje pranja denarja in kaznivih dejanj, kot je korupcija.
K 4. členu
V 4. členu se v novem tretjem odstavku dodata novi druga in tretja alineja, ki se glasita:
– fizična ali pravna oseba, ki za namene novinarstva, poročanja ali drugih oblik medijskega izražanja v zvezi s preprečevanjem pranja denarja, s tem povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma in bojem proti njim, želi dobiti podatke o dejanskih lastnikih pravne osebe,
– organizacije civilne družbe, vključno z nevladnimi organizacijami in akademskimi raziskovalci, ki so povezane s preprečevanjem pranja denarja, s tem povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma ali bojem proti njim, želijo v povezavi s svojim delovanjem pridobiti podatke o dejanskih lastnikih pravne osebe.
Sedanji druga in tretja alineja postaneta četrta in peta alineja.
V 4. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
Osrednji registri zagotovijo, da na podlagi informacij, ki jih zagotavljajo, ni mogoče identificirati katerekoli osebe, ki vpogleda v register, kadar so te osebe:
- osebe, ki delujejo za namene novinarstva, poročanja ali druge oblike medijskega izražanja v zvezi s preprečevanjem pranja denarja, s tem povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma in bojem proti njim;
- organizacije civilne družbe, ki so povezane s preprečevanjem pranja denarja, s tem povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma ali bojem proti njim.
Dosedanji tretji do osmi odstavek postanejo peti do deveti odstavek.
K 5. členu
Predlagamo ureditev postopka v smislu, da pristojni register fizičnim ali pravnim osebam, ki izkazujejo upravičen interes na podlagi druge in tretje alineje 3. odstavka prejšnjega člena, na podlagi enkratne odločbe, s katero konkretnemu novinarju ali mediju omogoči trajen (ali vsaj za obdobje enega leta) neposreden elektronski dostop do vseh podatkov o dejanskih lastnikih, vpisanih v register, in ne od primera do primera.
