Novinarski poklic v dobi digitalne preobrazbe

Ljubljana – Na uvodnem dogodku letošnjega festivala Naprej/Forward so mladi novinarji v torek spregovorili o novih orodjih in prijemih, ki jih terja digitalna preobrazba medijev in novinarskega poklica. Izpostavili so, da je novinarstvo poklic, ki terja nenehne prilagoditve, a da mora spoštovanje novinarskih standardov in kvalitetno delo prevladati nad pehanjem za pozornost javnosti.

Okroglo mizo je kot uvod v festival v sodelovanju z Društvom novinarjev Slovenije pripravilo Društvo študentov novinarstva Fejs. Potekala je na Fakulteti za družbene vede, na njej pa se je študentka novinarstva Urška Žižek pogovarjala z novinarko centra za preiskovalno novinarstvo Oštro in urednico projekta Razkrinkavanje.si Žano Erznožnik, novinarjem, ki spremlja aktualno dogajanje za portal N1 Slovenija, Jakobom Murovcem in novinarjem Večera Jonom Knezom, ki se osredotoča na zunanjepolitične in mednarodne teme.

Spregovorili so predvsem o spremembah, ki se v novinarstvu dogajajo vse pogosteje in hitreje, kot bi pričakovali ali si želeli. Novinarstvo je namreč obrt, v kateri se je od nekdaj treba prilagajati, je izpostavila Erznožnik. Opozorila je, da je danes ena izmed glavnih novinarskih skrbi iskanje bralcev in njihove pozornosti.

Poudarila je še, kako pomembno je, da so mediji vredni zaupanja. A žal se je v poplavi dezinformacij to zaupanje izgubilo in si novinarji želijo, da bi ga lahko v čim večji meri pridobili nazaj. Hkrati je bila kritična tudi do uporabnikov: »Sprašujem se, ali si ljudje želijo resnice v informacijah ali jim je bolj pomembno, da imajo informacije tisto, kar jim pač ugaja.«

Ažurnost, ki jo morajo novinarji dosegati pri objavljanju vsebin tako za socialna omrežja kot druge elektronske medije, novinarje spravlja v časovno stisko in jim predstavlja izziv.

»Novinarsko delo je hitro, a nikoli naj ne bo kaotično,« je opozoril Murovec. Novi pristopi, ki jih terja današnji čas, imajo prednosti in tudi slabosti. »Vedno pa moramo spoštovati postulate novinarstva, kljub vsem novostim in spremembam,« je bil jasen Murovec.

Knez pa kot časopisni novinar zahteve, ki jih prinaša digitalizacija, vidi kot nadgradnjo, kot »dodatek k vsemu«. Na Večeru si denimo prizadevajo pridobiti publiko na družbenih omrežjih, hkrati pa imajo tudi vsak petek video-kolumne, ki v 90 sekundah povedo bistvo nekega prispevka, je povedal Knez.

Obenem pa je izpostavil, da je v novinarstvu kvaliteta gotovo pomembnejša od kvantitete. S tem se je strinjal tudi Murovec: »Novinarske objave na Tiktoku, tudi če poskušajo pritegniti nekoga, so še vedno urejene, narejene z neko mero etike, ki ji moramo slediti.« Prav tako vsak prispevek ne potrebuje in ne zahteva Tiktok videa ali Instagram objave, je izpostavil.

Spregovorili so tudi o preverjanju informacij, fact-checkingu. Erznožnik pravi, da preverjanje informacij ni nobena novost, le da je potreb po tem več. Tudi kot posledica tistih novinarjev, ki niso dobro opravljali svojega dela. Murovec dodaja: »Seveda se v dnevnoinformativnem pogonu zgodijo napake, a enostavno si ne moreš privoščiti nepreverjanja informacij.« Tukaj so mlajšim novinarjem lahko v veliko pomoč starejši kolegi, ki jih usmerjajo in opozarjajo na pomembnost preverjanja, je opozoril.

Za konec je moderatorka Žižek načela temo, ali bodo nova orodja in platforme izpodrinile tradicionalne medije. Murovec in Knez sta v en glas zatrdila, da strahu za izumrtje novinarstva in tradicionalnih medijev ni.

Knez je vseeno izzval s trditvijo, da vsi spremljamo novice in ni strahu, da bi novinarji ostali brez dela, a ko pride do zaklenjenih prispevkov in je vprašanje, ali bi plačevali mesečno naročnino za določeno medijsko hišo, se vse zatakne in nihče noče plačevati za te vsebine.