Ob svetovnem dnevu svobode medijev

Društvo novinarjev Slovenije ob svetovnem dnevu svobode medijev ugotavlja, da se kriza slovenskega medijskega prostora le še zaostruje. Ko oglaševalski, posledično pa medijski trg doživljata boleče udarce splošne gospodarske krize, se pri nas samo še bolj jasno kažeta odsotnost strateških medijskih lastnikov in sodobne, evropsko primerljive medijske zakonodaje. V času, ko pri nas in po svetu potekajo zelo pomembni premisleki o prihodnosti in se odvijajo celo tektonski premiki v družbi, bi moralo novinarstvo še toliko bolj odgovorno in visoko profesionalno zastopati interese javnosti in odpirati prostor za argumentirane razprave in iskanje rešitev. Tako pa se ob večni skušnjavi politike in kapitala, da bi urejala medijski prostor v skladu s svojimi interesi, zdaj soočamo še s strmo padajočim ekonomskim in socialnim položajem kolegic in kolegov. V Sloveniji se je že večkrat pokazalo, da so prav mediji tisti, ki najpogosteje odkrivajo nepravilnosti in nezakonitosti pri nosilcih politične in ekonomske moči, kar kaže, da je pri nas še vedno veliko odličnih novinarjev z visokimi profesionalnim in etičnimi standardi. Novinarji v Sloveniji, to nam priznavajo tudi tuji kolegi, medije še vedno držimo nad gladino (kakovosti). A z oblikami dela, v katerih se je znašlo vse večje število novinarjev, se vse bolj krči polje novinarske in uredniške avtonomije, lastniki in uprave pa vse bolj režejo stroške prav v tistih uredništvih, ki opravljajo najbolj zahtevne, preiskovalne novinarske naloge. Po njihovi sledi se velikokrat odpravijo preiskovalne institucije.

Opozarjamo, da nezaposlovanje novinarjev in delo prek začasnih pogodb in novinarskih s.p.-jev postaja sistemska praksa medijskih delodajalcev. Z njo medijska podjetja predvsem zaradi kratkovidnega krčenja stroškov, deloma pa tudi zaradi rigidnega trga dela, predvsem mlade novinarje držijo v povsem odvisnem in podrejenem ekonomskem odnosu. Takšen položaj je, poleg vse težjih delovnih razmer, za novinarje naravnost poguben, katastrofalen pa je tudi za nadaljnji razvoj podjetij samih, saj ta s tako sovražno zaposlovalno politiko uničujejo svoj kadrovski potencial za prihodnost. Vedno manj ljudi mora opraviti vedno več dela, izgublja se cela generacija mladih novinarjev. Tako oslabljena uredništva so še bolj izpostavljena tudi pritiskom (pogosto prikritih) oglaševalcev, kar še dodatno slabi njihov avtonomni položaj. Ob tem opozarjamo tudi na vse pogostejše kršenje delovnopravne zakonodaje, na katere se v novinarskem društvu (in sindikatu) v prihodnje ne bomo mogli odzvati drugače kot z ukrepanjem pri pristojnih nadzornih institucijah.

Tiskani mediji so že nekajkrat zmanjšali proračune za zunanje sodelavce, zato so številni izgubili delo. Tudi na RTV Slovenija se obeta 30-odstotno znižanje proračunov za zunanje sodelavce po uredništvih. Število samostojnih novinarjev je od leta 2010 s 393 padlo na 228, od tega ima skoraj polovica letne dohodke nižje od 5000 evrov, povprečni dohodek samostojnih novinarjev v letu 2011 pa je znašal 12.800 evrov bruto. Večina “svobodnjakov” podpisuje tako imenovane “grabežljive” pogodbe, s katerimi za enkraten znesek odprodajo vse svoje avtorske pravice. Mednarodna zveza novinarjev je zato že začela kampanjo za pravične pogodbe. In medtem ko je novi poslovni model za splošnoinformativne medije, ki prinaša vsaj nekaj upanja za preživetje, vlaganje v bolj zahtevne, poglobljene, mnenjske izdelke, slovenski mediji še naprej vztrajno zmanjšujejo stroške prav pri novinarskem delu in delu ostalih soustvarjalcev medijskih vsebin, ki so nujni za boljše izdelke, ki bodo na trgu preživeli.

A tudi novinarji si moramo naliti čistega vina. Pasivno čakanje na “čudež”, na strateške medijske lastnike, ki bi se vzpostavili bodisi doma ali prišli od zunaj in razumeli demokratično funkcijo medijev, obenem pa bi zagotovili še razvojno okolje, se je izkazalo za samoprevaro in iluzijo. Primeri iz tujine, pa tudi nedavni model Gorenjskega glasa, kjer so novinarji vnovič postali (so)lastniki časopisa, kažejo, da bomo morali novinarji prevzeti pobudo tudi pri lastniških procesih. Povezati se bomo morali v nove, drugačne, a ponekod že dobro osmišljene, delujoče medijske organizacije. Samo s tem bomo lahko pokazali našo resnično zavezanost javnosti in svojemu poklicu.

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije