Odpuščanja na Dnevniku so kratkoviden in škodljiv ukrep

Ob napovedanem kolektivnem odpuščanju novinarjev Dnevnika in nižanju novinarskih standardov v družbi lastnika in upravo družbe Dnevnik pozivamo k spoštovanju delovnopravne zakonodaje, predvsem pa k spoštovanju zagotovil, ki jih je lastnik in predsednik uprave dal zaposlenim in javnosti.

Lastnik in predsednik uprave Dnevnika Bojan Petan je dejal, da je podaljšanje novinarske kolektivne pogodbe na Dnevniku zaradi slabih poslovnih rezultatov družbe pod vprašajem. Še več, namesto podaljšanja kolektivne pogodbe je napovedal znižanje plač oziroma odpuščanja. Bojan Petan je sicer še konec julija (https://radioprvi.rtvslo.si/2019/07/studio-ob-17-00-63/) na Radiu Slovenija tako javnosti kot zaposlenim na Dnevniku zatrjeval, da bodo kolektivno pogodbo, katere normativni del poteče novembra, najkasneje novembra podaljšali »brez velikih pogajanj«, kot so to storili že zadnjih deset let. Zato predsednika uprave časopisa Dnevnik pozivamo, naj izpolni zagotovila, ki jih je sam dal. Če tega ne bo storil in je na javnem mediju zavajal tako javnost kot zaposlene, to ne bo vplivalo le na socialni status zaposlenih, pač pa tudi na ugled in kredibilnost časopisa, ki ga sam kot predsednik uprave zastopa in predstavlja.

V DNS hkrati ostro obsojamo postavljanje ultimatov v stilu »nižje plače ali odpuščanja« in nasprotujemo kakršnemu koli odpuščanju, zlasti brez dogovora s socialnimi partnerji. Združitev Dnevnika in Večera naj bi se, tako so zagotavljali v upravah obeh družb, odrazila v višji kakovosti obeh medijev. A signali kažejo, da se dogaja nasprotno. Novinarji se zavedamo težkega položaja medijev, vpliva padanja naklad na poslovne rezultate in interese lastnika. Ne glede na to, da poslovodstvo najučinkoviteje niža stroške poslovanja prav z zmanjšanjem števila zaposlenih, pa je takšna poslovna politika, še zlasti v primeru medija, izjemno kratkovidna in škodljiva.

Nižanje materialnih in socialnih standardov novinarjev ter odpuščanja se bodo nedvomno odrazila v znižanju kakovosti časopisa, to pa nepovratno vodi v nižanje novinarskih standardov v državi ter dolgoročno v le še večje padanje naklad in še slabši poslovni položaj medijskih družb. Obvladovanje stroškov z odpuščanjem novinarjev zato ne sme biti dolgoročen način reševanja morebitnih poslovnih težav medija in novinarji ne smejo biti tisti, ki vsakič znova na svojih plečih nosijo posledice padanja naklad časopisov. Dodatnega zmanjšanja števila zaposlenih že tako zdesetkane novinarske redakcije ne prenesejo več. Novinarji so namreč tisti, ki s svojo profesionalnostjo, verodostojnostjo ter kredibilnostjo zagotavljajo kvalitetne vsebine. Le zadostno število novinarjev zmore zagotavljati visoke standarde, ki jih javnost od njih pričakuje, in le kvalitetne vsebine se odražajo tudi v poslovnem uspehu medija. Podcenjevalni odnos tako do zaposlenih kot do vsebine časopisa je dolgoročno poguben za medij.

Socialni dialog je ključen za razvoj medija in za socialni mir v družbi. Le s sodelovanjem uprave in zaposlenih je mogoče najti take optimalne rešitve, ki zagotavljajo zadostno število kadrov, obvladovanje stroškov in kakovostne medijske vsebine. V naslednjem letu se hkrati obeta znižanje davka na knjige in druge publikacije, med drugim tudi davka na tisk, kar bo gotovo pozitivno vplivalo na poslovne rezultate medijev in tudi zato smatramo, da najbolj drastični ukrepi niso potrebni. V DNS pozivamo lastnika in predsednika uprave Dnevnika – pa tudi vse ostale lastnike medijev – naj se vzdržijo kratkoročnih ukrepov in naj poskušajo poslovni položaj medijev reševati v sodelovanju s tistimi, ki te medije vsak dan ustvarjajo.

Izvršni odbor Sindikata Dnevnika

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije

Izvršni odbor Sindikata novinarjev Slovenije