Pasti subvencije in možnosti za ustreznejšo razvrstitev v zavarovalne osnove

Ministrstvo za kulturo je na pobudo projektne skupine za celostno
ureditev statusa samozaposlenih v kulturi in Društva novinarjev Slovenije 22. septembra organiziralo sestanek s predstavniki ministrstva za finance, ministrstva za delo, družino in socialne zadeva, ZPIZ in generalne davčne uprave.

Predstavniki samozaposlenih smo zahtevali, da pristojne institucije
ustrezno spremenijo določila Pravilnika o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove (Pravilnik), ki določa, da se zavarovalno osnovo določi na podlagi doseženega dobička, preračunanega na letno raven po formuli doseženi dobiček/število mesecev x 12. Ta formula pomeni, da se tistim, ki dejavnost začnejo npr. oktobra, dobiček ugotavljajo s upoštevanjem normiranih stroškov in v decembru prejmejo še subvencijo za samozaposlitev v višini 4.500 evrov, ob prejemu prihodnje dohodninske
odločbe (marca ali junija) letni dobiček od katerega se določi razred oziroma zavarovalna osnova za prispevke izračuna sledeče:

– neto honorar za tri mesece npr. 1.200 evrov + 4.500 = 8100/število
mesecev (3) = 2.700 X 12 mesecev = 32.400 evrov, kar pomeni,
da bo samozaposleni po prejemu dohodninske odločbe v letu 2012 razvrščen v 4. razred in bo plačeval 697 evrov mesečnih prispevkov.

Brez subvencije bi bil uvrščen v 2. razred, z mesečno obveznostjo 348
evrov, če bi se samozaposlil in prejel subvencijo maja 2011 pa v 3.
razred s prispevki 522 evrov. V 12 mesecih bo tako prejemnik subvencije, ki je z dejavnostjo pričel oktobra, plačal 4.188 evrov prispevkov več, kot tisti, ki subvencije ne bo prejel, kar pomeni več, kot znaša neto subvencija (po obračunu dohodnine), ki je 3825 evrov. Če ta novinar v prvi polovici leta 2013 ne namerava koristiti porodniškega odpusta, v katerem je višina nadomestila odvisna od višine plačanih prispevkov, je izkupiček prejema subvencije za samozaposlenega negativen.

– Edina možnost za popravek tega izračuna je vloga na Zavod za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje, ki na podlagi Sklepa o kriterijih in merilih za
znižanje zavarovalne osnove za plačilo prispevkov za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje (Sklep), lahko zavarovalno osnovo zniža, če
zavarovanec dokaže, da bo prišlo do bistvenega poslabšanja tekočega in pričakovanega poslovnega izzida, zaradi dogodkov oziroma razlogov, na katere zavarovanec ni mogel vpivati.

Po naših podatkih so bile vse vloge kulturnikov in novinarjev zavrnjene,
saj so kriteriji napisani tako, da ustrezajo samozaposlenim, ki vodijo
knjigovodstvo, poleg tega je bilo ocenjeno, da lahko samozaposleni sam izbira kdaj bo pričel z dejavnostjo ter ali in kdaj bo zaprosil za subvencijo.
Subvencije v skladu z dohodninsko zakonodajo tudi ni mogoče izvzeti iz odmere dobička.

Kljub temu, da smo predstavniki samozaposlenih rešitev iz nastale
situacije videli v spremembi Pravilnika in neustrezne formule za
ugotavljanje dobička, od katerega se samozaposlene razvršča v zavarovalne osnove, pa predstavniki ministrstev in ZPIZ edino možnost za popravek anomalije vidijo v spremembi Sklepa oziroma kriterijev v Sklepu, ki bodo omogočali, da se subvencija tudi za normirance preračuna na 12 mesecev ali pa da se jo v celoti izvzame iz izračuna za določitev zavarovalne osnove.
Predstavniki pristojnih ministrstev so se zavezali, da bodo preučili
možnosti in pripravili predlog spremembe Sklepa. Predstavniki
samozaposlenih smo se zavezali, da jim bomo posredovali konkretne primere in probleme, da bo rešitev čim bolj življenjska in uporabna.

Kako ravnati pred napovedano spremembo kriterijev?

Postavlja se vprašanje kaj svetovati tistim, ki v tem trenutku čakajo na
subvencijo in se bodo očitno samozaposlili v zadnjih treh mesecih
letošnjega leta. Ali lahko pričakujejo rešitev problema še pred prihodnjo odmero dohodnine? Takšnih  zagotovil na sestanku nismo dobili. Kaj je torej rešitev? Možnosti sta dve. Ali se z zavodom za zaposlovanje dogovoriti, da se subvencija izplača v prihodnjem letu ali pa se odločiti za vodenje knjigovodstva. V tem primeru si namreč samozaposleni subvencijo sam
lahko razporedi na 12 mesecev in se mu ne prikaže kot prihodek enega
meseca. Tretja možnost je, da novinar s samozaposlitvijo počaka do 1.
januarja 2012.

Tudi po spremembi kriterijev za znižanje zavarovalne osnove, pa pot do
pravičnejše in ustreznejše razvrstitve v zavarovalno osnovo ne bo
avtomatična in lahka, saj bo samozaposleni moral preskočiti kar nekaj
birokratskih ovir, oddati vlogo in jo tudi ustrezno utemeljiti, med
čakanjem na odgovor pa plačevati visoko odmerjene prispevke, brez
naknadne možnosti za poračun.

Društvo novinarjev si bo prizadevalo, da bi kriterije za znižanje
zavarovalne osnove za plačilo prispevkov prilagodili tudi za vse tiste
novinarje, ki zaradi npr. stečaja naročnika dela ali odpovedi pogodbe s
strani medija, s katerim novinar pretežno sodeluje, lahko iz objektivnih
razlogov pričakujejo slabši poslovni rezultat. Kriteriji so trenutno
oblikovani tako, da novinar, ki je normiranec in dela na podlagi
avtorskih pogodb, negativni poslovni izzid težko dokaže. Morda bodo
zadostovala že bolj natančna navodila ZPIZ, na kakšen način in s
katerimi dokumenti dokazovati upravičenost vloge tudi za to majhno in
specifično populacijo. Podatki o vpisu v razvid samostojnih novinarjev
namreč kažejo, da je bilo v letu 2010 prvo leto bistveno več izbrisov iz
razvida kot vpisov (70/35), občutno pa se je zmanjšalo tudi število
vpisov glede na leto 2009 (53). Plačevanje prispevkov je za novinarje
očitno vedno težje breme.