Analiza prijav napadov na platformo za 2021/22

»Sem izdajalka, prasica, sem neumna, naivna, pokvarjena … in še kaj in še kakšna. Raje ne bi naštevala še sončejših označb, ki se mi jih lepi.«

V Društvu novinarjev Slovenije smo junija 2021 zagnali platforma za prijavo napadov na novinarje, ki omogoča sistematično beleženje in spremljanje napadov ter ozaveščanje javnosti. Na platformi zbiramo prijave različnih tipov napadov, ki presegajo argumentirano kritiko novinarjevega dela. Vzpostavitev platforme je del podaljšane faze projekta Zaščita nadzorne vloge civilne družbe in novinarjev v Sloveniji, pri katerem sodelujejo Mirovni inštitut, Društvo novinarjev Slovenije in Pod črto, sofinancira pa ga NEF-Mreža evropskih fundacij v sklopu iniciative Civitates.

Čeprav smo platformo lansirali sredi leta 2021, pa je le-ta le nadaljevanje spremljanja napadov, ki ga izvajamo od leta 2018. Na platformo smo zato vpisali tudi napade, ki smo jih zaznali od januarja 2021. Poročilo tako zajema na platformo prijavljene napade od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2022. Na platformi gotovo niso zabeleženi vsi napadi na novinarje v tem obdobju, saj se vsi napadeni ne odločijo za prijavo, z napadi, ki se ne zgodijo v javnem prostoru ali pa sta vanje vpletena le napadeni in napadalec, pa niti nismo seznanjeni. Veliko napadov se zgodi v spletnem okolju, kjer je težko spremljati vse morebitno sporne objave. Nekaj napadov, s katerimi smo seznanjeni in nedvomno sodijo na platformo, pa nismo objavili, ker novinarji s tem niso soglašali. Razlogi za to so različni, od skrbi za osebno varnost, strahu pred ponovnim javnim izpostavljanjem, ki lahko vodi v nove napade, do nestrinjanja s stališči društva novinarjev.  Napade prijavljajo novinarji sami, uredništva oziroma novinarski aktivi, v okviru projekta pa nudimo tudi uredniško pomoč pri prijavi napada, zato tudi sami vzpodbujamo prijave, ko zaznamo ravnanja ali objave, ki pomenijo neprimeren pritisk na novinarja in njegovo delo.

V letu 2021 in 2022 smo na platformi zabeležili 54 prijav napadov. Število napadenih je celo višje, saj se je kar nekaj prijav nanašalo na več kot eno osebo in tudi več medijev. Ob tega v letu 2021 34, v letu 2022 pa 20. Število se je v letu 2022 zmanjšalo, kar lahko kaže na izboljšanje razmer za delo novinarjev. Iz predhodnega poročila o spremljanju napadov izhaja, da so bili viri velikega števila napadov na novinarje v preteklih letih vlada, politiki blizu vlade, mediji v interesnem območju stranke SDS kot tudi bolj ali manj anonimni državljani v družbenih medijih. Sklepamo lahko, da se je družbena klima po parlamentarnih volitvah spremenila, zato se je zmanjšalo tudi število napadov na novinarje. Med žrtvami prijavljenih napadov je bilo enako število žensk in moških (20), v 14. prijavah pa je bil napaden medij.

V dveh letih delovanja platforme so bili največ napadov, in sicer 27 deležni novinarji in novinarke RTV  Slovenija. Posebej izpostavljeni so novinarji TV Slovenija, ki so bili tarče napadov v 25. primerih od 54. To je še posebej izrazito v letu 2022, v katerem so bili le trije prijavljeni napadi zoper druge medije in njihove novinarje, vsi ostali od skupaj 20 napadov pa so se nanašali zgolj na novinarje RTV Slovenija in eden na novinarja RTV Slovenija skupaj z novinarjem Radia 1 in Dnevnika.

Po skupnem številu  napadov  sledijo Delo, POP TV in STA s po tremi napadi ter samozaposleni novinarji in fotoreporterji, Mladina ter Radio Študent s po dvema. Poleg napadov na novinarje RTVS Slovenija, kot tudi RTV Slovenija kot medij, so bili napadeni novinarji petnajstih drugih medijev, kar kaže po eni strani na veliko koncentracijo napadov na naš največji javni medij, po drugi strani pa tudi na razpršenost napadov po medijski krajini.

Največkrat so z novinarji in mediji obračunavali politiki in to v 14  primerih, 13 napadov so zagrešili posamezniki, 8 pa vplivni posamezniki, sledijo jim državne institucije, anonimni napadalci in mediji.

Šestkrat je novinarje oz. medije napadel Janez Janša, štirikrat Aleš Hojs, po dvakrat pa Žan Mahnič in Zmago Jelinčič Plemeniti. Pri napadalcih, ki so označeni kot posamezniki, ne gre v vseh primerih za identificirane posameznike. V dveh primerih gre za Igorja Zormana, sicer pa za prijave različnih storilcev s po enim zabeleženim napadom. Vplivni posamezniki so vsi identificirani, največkrat se med prijavami pojavlja Uroš Urbanija, pa Klemen Petek, Vinko Vasle, Rok Snežič, Janez Janša in Mirko Krašovec. Med državnimi institucijami pa na platformi najdemo policijo, UKOM, vlado, študenstko organizacijo v Ljubljani in službo vlade za razvoj in kohezijsko politiko.

Če glede na spremenljivko, kdo je napadalec, primerjamo čas od januarja 2021 do aprila 2022, torej do parlamentarnih volitev, lahko ugotovimo, da je bilo do aprila 2022 kar 20 napadalcev politikov ali državnih institucij, od aprila do konca leta 2022 pa sta bila le še dva napada politikov na medije in novinarje, napadalec v teh dveh primerih pa je bil Aleš Hojs.

Ne glede na to, da platforma ni namenjena poročanju o ekonomskih pritiskih na novinarje znotraj medija, kot so povečan obseg dela, zmanjševanje kadrov, zmanjševanje plač in honorarjev, slabšanje pogojev dela, neplačane nadure, grožnje z odpuščanjem …, je bilo v letu 2022 na platformo prijavljenih kar nekaj napadov na zaposlene RTV Slovenija, pri katerih so bili napadalci njihovi nadrejeni. Za uvrstitev teh napadov na platformo smo se odločili, ker gre za nadaljevanje politično motiviranih pritiskov na novinarje in novinarke javnega medija, ki jih v določenih primerih izvajajo celo isti akterji, ki so pritiske predhodno izvajali od zunaj, kasneje pa so zasedli pomembne funkcije upravljanja na RTV Slovenija.

V dveh letih spremljanja napadov so bili na platformo prijavljeni skoraj vsi tipi napadov, ki smo jih predvideli. Izrazito sicer izstopa žalitev, napad na osebno ali profesionalno integriteto, ta tip napada je bil prijavljen kar v 19 primerih, sledi mu nadlegovanje prek družbenih omrežij z devetimi prijavami. Vendar pa gre tudi pri nadlegovanju na družbenih omrežjih dejansko za napad na integriteto, saj prijavitelji kot podtip napada v osmih primerih navajajo, da je šlo za osebne ali profesionalne diskreditacije in le v enem primeru za objavljanje dezinformacij. V to skupino lahko prištejemo tudi tri napade v tradicionalnih medijih, pri katerih je tudi šlo za osebno oziroma profesionalno diskreditacijo. Povzamemo torej lahko, da je šlo v 30 napadih od 54 za napad na osebno in/ali profesionalno dostojanstvo novinarja oz. novinarke.

Če gre pri napadih na integriteto predvsem za tako imenovano ubijanje ugleda, pa so najbolj zaskrbljujoči fizični napadi na novinarje. Teh je bilo v dvoletnem obdobju 5. Uredništvo platforme je seznanjeno še z enim, kjer pa se novinar zaradi lastne varnosti ni strinjal z objavo na platformi, je pa napad prijavil na policijo. K fizičnemu napadu lahko prištejemo tudi napad, pri katerem je sicer šlo za verbalno in fizično obračunavanje s snemalnima ekipama N1 in Kanala A na protestih proti pogoju PCT, 5. oktobra 2021.

Opaziti je, da so fizičnim napadom večinoma izpostavljeni novinarji na terenu, posebej tisti, ki fotografirajo oziroma snemajo dogodek. Fizično so bili pri opravljanju dela napadeni trije fotografi, v enem primeru je bila napadalec policija, ki je Toneta Stojka poškropila s solzivcem. V dveh napadih so bile tarče snemalne ekipe na protestih, v enem pa je šlo za vdor protestnikov v studio TV Slovenija. Dvakrat so novinarjem s fizičnim napadom grozili. Novinarki TV Slovenija Eugenija Carl in Rosvita Pesek sta prejeli pisemski pošiljki. Obe pošiljki lahko razumemo kot grožnji s fizičnim napadom. Ena je vsebovala beli prah, druga pa žalitve in potencialno fizično grožnjo z omenjanjem kraja, kjer bi novinarka lahko počitnikovala. Obe novinarki poročata, da takšna pisma prejemata redno.
Posebno pozornost je treba posvetiti tudi tipu napada, ki močno vpliva na sposobnost novinarjev, da učinkovito opravljajo svoje delo, in to je omejevanje dostopa do dogodkov oziroma informacij. Oba napada sta se zgodila v letu 2021, eden v lokalnem okolju, kjer je županja prepovedala snemanje pogovora, na katerem je želela disciplinirati novinarko zaradi njenega kritičnega poročanja. Drugi napad pa je bil prepoved snemanja posveta politične stranke snemalcu Nova24TV.

Morda najbolj grob poseg v svobodo izražanja in svobodo medijev pa so sistemski ukrepi, kot so ukinitev financiranja ali sprememba zakonodaje, ki se izvajajo iz najvišjih centrov moči, ponavadi gre za vlado ali represivne organe. V letu 2021 sta bila na platformo prijavljena dva napada, oba na Slovensko tiskovno agencijo, in sicer ukinitev financiranja in pritiski vlade na nadzorni svet STA. Vlada je nadzornemu svetu STA predlagala, da razreši njenega direktorja. Sklenila je tudi, naj ministrstvo za notranje zadeve na podlagi poročil vladnega urada za komuniciranje preveri, ali kršitve, ki jih urad očita STA, vsebujejo elemente utemeljenih sumov kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti ter ukrepa v skladu z zakonom. V ta sklop napadov lahko uvrstimo tudi grožnjo z izgubo finančnih sredstev Radia Študent, ki je tudi do neke mere sistemski ukrep, saj mu je ustanovitelj ŠOU v Ljubljani zagrozil s prekinitvijo financiranja.

Novinarji in mediji so bili največkrat napadeni v družbenih medijih, in sicer 21, sledi jim širši javni prostor, v katerem je prišlo do 10 napadov. Po analizi teh desetih primerov vidimo, da gre po eni strani za napade, ki so se dejansko zgodili v fizičnem javnem prostoru, torej na ulicah in ob protestih. Po drugi strani pa je javni prostor kot prostor napada označen tudi v primerih napadov državnih institucij, županov, politikov, tudi nevladnih organizacij z različnimi oblastnimi ukrepi kot so, prijava NPU, uporaba različnih pravnih sredstev zoper novinarje, onemogočanje dostopa do podatkov in sistemske grožnje. Javni prostor je pri prijavi napapdov mišljen kot fizični prostor kot tudi simbolni prostor javnega udejstvovanja. Po pet prijavljenih napadov se je zgodilo v tradicionalnih medijih in na javnih dogodkih. Pri javnih dogodkih gre predvsem za fizične napade in onemogočanje dostopa, pri tradicionalnih medijih pa za napade v medijskih objavah in napade na osebno ali profesionalno integriteto.

48 napadov je imelo nacionalni doseg, 6 pa lokalnega. Glede na trajanje napada je v 29 primerih šlo za enkraten dogodek, v 10. primerih za več groženj vezanih na en dogodek in v 15. primerih za sistematično, dalj časa trajajoče dogajanje. Če pogledamo tarče sistematičnih napadov v dve letih, so to predvsem novinarke in novinarji RTV Slovenija oziroma RTVS kot medij ter Slovenska tiskovna agencija, kar sovpada s političnimi razmerami v Sloveniji.

Ob vpisu napada na platformo je glede odziva napadenega možnih več odgovorov, zato skupna vsota ni 54, kolikor je prijavljenih napadov. 42 napadenih je napad prijavilo interesnim združenjem, kar vključuje tudi samo prijavo na platformo, 30 jih je napad prijavilo delodajalcu, 21 jih je iskalo podporo pri sorodnih organizacijah, 17 jih je uporabilo komunikacijska sredstva, kar zajema tradicionalna in spletna, npr. sporočila za javnost, peticija, pisma bralcev, odziv na družbenih omrežjih …, 16 jih je uporabilo pravna sredstva, 9 pa se odločilo za prijavo NČR oziroma varuhu pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija. V društvu novinarjev vse napadene pozivamo k dosledni prijavi napada, če gre za tip in posledice napada, ki ustrezajo kvalifikaciji kaznivega dejanja, jih spodbujamo tudi k prijavi na policiji. Tudi delodajalci so ključni za nudenje ustrezne zaščite in podpore napadenemu, zato je vzpodbudno, da se novinarji odločajo za prijavo napada delodajalcu. Poklicna združenja in internacionalizacija informacije o dogajanju pa lahko odigrajo pomembno vlogo pri ozaveščanju javnosti o tem, v kakšnih razmerah delajo novinarji in pri zahtevah po sistemskih ukrepih za zaščito novinarjev.

V številnih primerih, ko se je napadeni odločil za prijavo napada na platformi, delodajalcu, poklicnim združenjem itd., so se ti akterji na prijavo tudi odzvali. Poklicna združenja so se odzvala v 34 primerih, delodajalci v 20., javnost v 15. Mednarodne organizacije kot tudi policija so se odzvali po šestkrat, v desetih primerih pa odziva oziroma odgovora ni bilo. Ne glede na zaskrbljujoč podatek, da v nekaterih primerih kljub prijavi odziva ni bilo, prijava napada največkrat povzroči odziv. Že samo dejstvo, da imamo platformo, ki omogoča prijave, njihovo spremljanje in vidnost, predstavlja neko obliko odziva na prijavljene napade.

Na platformi pa ne spremljamo le odziva napadenih in odziva tisti, na katere se napadeni obrnejo po pomoč, ampak tudi epilog napadov. Tudi tukaj je možnih več odgovorov. Dejstvo, ki se ga ob tem moramo zavedati je, da v času prijave napada vse posledice in epilogi oziroma odzivi še niso znani. Še posebej to velja za sistemske ali pravne epiloge. Iz časovne perspektive vidimo, da se je sistemski napad na RTV Slovenija končal s spremembo zakona, tudi financiranje STA se je uredilo. Najbolj zaskrbljujoč je podatek, da so napadeni ob prijava napada navedli, da se različni tipi groženj nadaljujejo, takšnih je bilo 14. Pri analizi podatkov se pokaže, da se pogosto nadaljujejo žalitve v družbenih medijih, nadaljevali so se tudi vsi mogoči pritiski na novinarke in novinarje RTV Slovenija. Prav tako problematično je, da novinarji sporočajo, da je napad povzročil spremembo v profesionalnem vedenju. Ne platformu ta odgovor ni specificiran, vendar pa lahko pomeni tudi samocenzuro. V pozitivnem smislu bi lahko pomenil spremembe v samozaščitnem vedenju na primer na terenu. Tudi vpliv na finančno stanje, predvsem pri napadih, pri katerih gre za grožnje z ukinitvijo financiranja, ukinitev financiranja ali njegovo zmanjšanje ali pa za uvedbo davčnih postopkov ali SLAPP tožbe, je zelo resen epilog napada. Kot smo videli na primeru STA, lahko tudi pri velikih medijih pripelje skoraj do prenehanja ali velike okrnitve delovanja. Še večji je vpliv na manjše portale kot je Necenzurirano. Tako Informativni program TV Slovenija kot uredništva STA sta v času sistematičnega napada nanju izgubila številne izkušene in uveljavljene novinarje, ki so zaradi razmer zapustili medij.

Druga skupina negativnih posledic napadov na novinarje, ki jih beleži platforma je vpliv na psihično stanje napadenih in sprememba statusa znotraj uredništva. Predvidevamo, da je vpliv napadov na psihično stanje napadenih, kot tudi vpliv na status znotraj uredništva negativno, čeprav dejanskih informacij o tem nimamo. Podatki kažejo tudi na povezavo zgoraj dveh navedenih epilogov z epilogom, da se različni tipi groženj nadaljujejo, kar pomeni, da so negativne posledice na psihično stanje napadenih povezane z nadaljevanjem napadov. Kažejo tudi na neučinkovitost odzivnih ukrepov oziroma sistematične narave napadov, kar smo ugotavljali tudi v predhodnem poročilu spremljanja napadov. Pozitiven pa je podatek, da je v treh primerih prišlo do umika grožnje.