Portretiranje starosti v medijih – izziv za novinarje

Slovenska družba se stara. Množični mediji so skozi novinarske prispevke kot tudi skozi posredovanje popularne kulture eden ključnih pripovedovalcev zgodb o starosti in pomembno prispevajo k predstavi o starosti in starejših. Vendar mediji pogosto artikulirajo in reproducirajo vrsto negativnih stereotipov o starejših.

Da bi spremenili izkušnjo staranja in t.i. »starizma« v naši družbi, moramo spremeniti način, na katerega mediji predstavljajo starost. Negativne sterteotipe mora nadomestiti realistično portretiranje različnih izkušenj staranja brez dodajanja vrednostih sodb. Medijski profesionalci morajo zato razviti nove načine navezovanja na starejšo populacijo.

V okviru projekta RAZBIJANJE STEREOTIPOV O STAROSTI V MEDIJIH smo identificirali dejanske oblike reprezentacije starosti v slovenskih medijih.

Ugotovili smo, da v analiziranih novinarskih prispevkih ni zaznati pogoste odkrite uporabe »starizmov«, vendar to še ne pomeni, da je reprezentacija starosti in starejših v novicah neproblematična, saj je starost praviloma prikazana kot družbeni problem in osebna (duševna in finančna) stiska.

Natančnejša vsebinska analiza pokaže, da med novinarskimi prispevki o tematiki staranja in prispevkih o starejših in starostnikih prevladujejo:

1)      poročanje o starejših in starostnikih kot (nevzdržnem) finančnem bremenu za družbo;
2)      poročanje o starosti kot finančni stiski in redukcija starejših in starostnikov na upokojence;
3)      pasivizacija starejših in starostnikov;
4)      posploševanje pri primerih zmanjšane sposobnosti;
5)      Vzpostavljanje ločnice med »dobrimi« in »slabimi« starejšimi.

V analizo so bili vključeni novinarski prispevki o starejših, objavljenih v 15 slovenskih medijih v obdobju med 28. 3. in 1. 6. 2016. Do celotnega poročila dostopate TUKAJ.

PRIPOROČILA

Na podlagi izsledkov analize novinarskih prispevkov in razprav na delavnicah smo oblikovali priporočila za ustreznejše novinarsko poročanje o starejši populaciji:

1. PRIPOROČILO: Z uporabo pravilnih izrazov se izogni nepotrebnemu poniževanju starejših, na primer:
– stanovalci domov za starejše IN NE varovanci ali celo gosti domov za starejše;
– starejši ali stari IN NE starostniki;
– starejši IN NE upokojenci – slednje je ekonomska in ne starostna kategorija.

2. PRIPOROČILO: Izogibaj se prevladujočim stereotipom o starosti in starih, na primer:
– starejši ljudje ne zmorejo poskrbeti sami zase in potrebujejo pomoč;
– starejši so zgolj breme za javne finance;
– starejši ne znajo uporabljati računalnika;
– starejši so neaktivni ipd.

3. PRIPOROČILO: Izogibaj se poročanju, ki poglablja navidezni konflikt med mlajšo in starejšo generacijo ter med delovno aktivnim in neaktivnim prebivalstvom. Upoštevaj tudi neplačano delo, ki ga starejši prispevajo družbi (npr. pomoč pri varstvu otrok, prostovoljstvo).

4. PRIPOROČILO: S širšo izbiro tematik in bolj celostnim poročanjem o starosti in starejših skušaj nadomestiti prevladujočo neupravičeno redukcijo starejših na kategorijo upokojencev, ki da so finančno breme za družbo, s temami, ki odsevajo raznoliko realnost starejše generacije.

5. PRIPOROČILO: O starejših naj govorijo starejši – daj glas starejšim in njihovim formalnim predstavnikom. Uporaba predstavnikov društev, v katere se vključujejo starejši, kot kredibilnih virov, naj postane rutina.

6. PRIPOROČILO: Izogibaj se posploševanju iz posamičnih primerov na značilnosti skupine in vzpostavljanju obsodb skupine na podlagi posamičnih primerov.

7. PRIPOROČILO: Izogibaj se reduciranju starejših na gole številke, statistiko. Številke niso nujno nevtralni podatki ampak pogosto vsebujejo vrednotenje pojava.

8. PRIPOROČILO: Pri osvetljevanju realnih problemov skušaj ponuditi tudi njihove možne rešitve.

9. PRIPOROČILO: Vizualni material naj ne podpira stereotipizacije starejših. Fotografije naj omogočajo identifikacijo z osebami ter naj starejših  ne reducirajo na pasivno skupino ali zgolj na prejemnike pomoči drugih.

10. PRIPOROČILO UREDNIKOM: Urednikom priporočamo, da vsebinam, ki so pomembne za starejše, namenijo več  prostora ali programskega časa, predvsem pa naj z uredniško politiko in zahtevami do novinarjev sledijo zgornjim priporočilom. Izogibajte  se senzacionalizmu. V prispevkih naj starejši ohranjajo dostojanstvo.  Novinarje spodbujajte, naj čim več govorijo s starejšimi in naj se tem lotevajo celovito.

PDF verzija priporočil je dostopna TUKAJ.

Z analizo smo ugotovili, da novinarji starejše le v 15 % vseh prispevkih navajajo kot vir, jih izberejo za sogovornike, zato smo oblikovali seznam starejših relevantnih sogovornikov in strokovnjakov s kontakti.

SEZNAM SOGOVORNIKOV ZA NOVINARJE:

Zveza društev upokojencev Slovenije Kebetova ul. 9, 1000 Ljubljana, tajnistvo@zdus-zveza.si  in www.zdus-zveza.si

Zdenka Jan, predsednica ZDUS, zdenka2023@zdus-zveza.si

Željko Kljajić, podpredsednik ZDUS, zeljko2023@zdus-zveza.si

Dunja Obersnel Kveder, zdravstveni sistemi,  javno zdravje, spolno in reproduktivno zdravje in pravice, dunja.obersnel@gmail.com

Ana Ostrman, program Starejši za višjo kakovost življenja doma (Starejši za starejše) ana.ostrman@siol.net

Ana Bilbija, predsednica strokovnega sveta Zveze društev upokojencev Slovenije, bilbija@siol.net

Aldo Ternovec, dolgoživa družba in participacija starejših, aldoternovec@gmail.com

Mateja Kožuh Novak, dva mandata predsednica ZDUS, avtorica številnih publikacij o dolgoročnih strategijah dolgožive družbe po svetu in v Sloveniji,  matejakozuh@siol.net

Rožca Šonc, vodja programa Starejši za starejše, rozca_sonc@t-2.net

Alenka Ogrin, strokovna sodelavka ZDUS za projekte, alenka.ogrin@zdus-zveza.si

Tomaž Banovec, bivanjska politika, tomaz.banovec@siol.net

Ana Cajnko, Društvo RESje – prostovoljstvo na področju demence, cajnko.ana@gmail.com

Spominčica Alzheimer Slovenija info@spomincica.si

Skupnost centrov za socialno delo Slovenije www.scsd.si

Zveza klubov upokojenih delavcev MNZ Slovenije www.zveza.kudmnzs.com

Društvo upokojencev MORS, Ulica Bratov Komel 51, 1210 Ljubljana – Šentvid,  01 581-3380, 01 581-3379  in  051 357-492

Sindikat upokojencev Slovenije – SUS, predsednik Konrad Breznik, sekretar Miloš Mikolič Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana,  01 43 41 238

Sindikat upokojencev KS90,  predsednik Milorad Tomič, miloradt5@gmail.com
kontakt Jelica Kostadinova,  kranj7@siol.net  tel.: 04 236 2394 in 041 650 407

Inštitutu Antona Trstenjaka, KsenijaRamovš,  http://www.instantonatrstenjaka.si/institut/kdosmo.html

Fakulteta za družbene vede, Valentina Hlebec, valentina.hlebec@fdv.uni-lj.si, Maša Filipovič Hrast, masa.filipovic@fdv.uni-lj.si, Srna Mandič, srna.mandic@fdv.uni-lj.si, Zinka Kolarič, zinka.kolaric@fdv.uni-lj.si

Inštitut za ekonomska raziskovanja,  Nada Stropnik, stropnikn@ier.si

Fakulteta za socialno delo, Lilijana Rihtar, liljana.rihter@fsd.uni-lj.si , Jana Mali jana.mali@fsd.uni-lj.si

Inštitut RS za socialno varstvo,  http://irssv.si/o-institutu/kdo-smo, opravlja raziskave o starejših

Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje,  Ana Krajnc, predstojnica SU3ŽO, ana.krajnc@guest.arnes.si , Duša Findeisen, predstojnica Inštituta za raziskovanje in razvoj izobraževanja dusana.findeisen@guest.arnes.si

PDF verzija seznama je dostopna TUKAJ.

Pri projektu je sodelovala Zveza društev upokojencev Slovenije. Projekt je finančno podprla Slovenska nacionalna komisija za Unesco, slovenske medije je za potrebe analize brezplačno spremljal Observer Genion Clipping.

            

Nazadnje posodobljeno 23. oktobra 2024: posodobitev kontaktov ZDUS zaradi menjave vodstva.