Posvet pri Pahorju brez jasnega odgovora o meji svobode govora

Ljubljana, 13. decembra – Današnji posvet pri predsedniku republike Borutu Pahorju ni prinesel jasnega odgovora, kje so meje svobode govora. Medtem ko sogovorniki delijo prepričanje, da je svoboda govora temeljna demokratična pravica, pa imajo različna poglede na definicijo sovražnega govora in na vprašanje, ali in kako ga sankcionirati.

Pahor je današnji posvet, na katerega je povabil vidne predstavnike javnega življenja z različnih področij, pripravil, da bi, kot je dejal, skupaj poskušali odgovoriti na vprašanje, kje je meja svobode govora.

Pri tem se zaveda, da je lažje vprašanje pravne definicije sovražnega govora v kazenskem zakoniku, težje vprašanje pa »sivo oziroma mavrično polje kulture dialoga, kjer niso jasne meje, kje, kako in zakaj se pravica do drugačnega mnenja sprevrže v sovražni govor oziroma v oceno, da gre za sovražni govor«. Po njegovi oceni sicer vsak neprimeren ali celo žaljiv govor ni tudi že sovražni govor.

Na posvetu je med drugim sodelovala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je poudarila, da moramo biti pri opredelitvi sovražnega govora previdni, saj ločnica na prvi pogled ni jasno razvidna. Je pa treba po njenih besedah prepoznati resno zlorabo svobode govora, ki ji mora slediti reakcija pristojnih. Sicer pa je na področju po njenem mnenju najpomembnejša preventiva, torej učenje o človekovih pravicah. Ob tem je politike in druge vidne osebnosti pozvala, naj prispevajo k etiki javne besede.

Da morajo vidni predstavniki politike jasno zavreči sovražni govor, meni tudi državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Dominika Švarc Pipan. Tudi ona se zavzema za odločne preventivne ukrepe, a tudi država ima pri pregonu sovražnega govora pomembno vlogo, ki pa bi morala biti učinkovita in dosledna. Sama sicer meni, da je zakonska ureditev ustrezna, težavo pa vidi predvsem v njenem izvajanju, saj se v tožilsko-sodni praksi praktično ne uporablja.

Da je kazenski pregon sovražnega govora v Sloveniji povsem zastal, je opozorila tudi vodja pravne službe pri zagovorniku načela enakosti Neža Kogovšek Šalamon. Težava je v restriktivnem tolmačenju vrhovnega državnega tožilstva, zato so po njenih besedah vrata do pravosodja zaprta in v zadnjih letih s tega področja nimamo nobene sodne prakse. Prav tako so po mnenju zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika omejitve v zakonodaji skladne z evropsko konvencijo o človekovih pravicah, a se praksa na tem področju še ni vzpostavila.

Da je to težava, se strinja tudi odvetnica Nataša Pirc Musar. Po njenih besedah mora namreč »praktično teči kri, da bi tožilstvo izpeljalo postopek«. Več pa bi se morali pogovarjati tudi o prekrškovnih okvirih sankcioniranja sovražnega govora.

Med udeleženci posveta so bili nekateri do sankcioniranja sovražnega govora bolj zadržani. Po mnenju vrhovnega sodnika Jana Zobca bi moralo biti vsakršno omejevanje svobode govora skrajno previdno, »še posebej v družbah, ki niso pluralne«. Sovražni govor lahko po njegovih besedah rodi nasilje, a le v družbah, kjer ni svobode govora. Podobnega mnenja je član strokovne skupine za lažne novice in spletne dezinformcije pri Evropski komisiji Žiga Turk, ki pravi, da »svoboda govora za fašiste naredi manj škode kot nesvoboda, ki jo kontrolirajo fašisti«.

Po mnenju nekdanjega ustavnega sodnika Petra Jambreka pa se moramo »sprijazniti, da imamo na obeh polih družbe ekstremiste in da jih moramo v nekem smislu tolerirati znotraj pluralizma mnenj in svobode govora«. Po besedah profesorja na fakulteti za državne in evropske študije Mateja Avblja sovražni govor v sociološkem smislu ne obstaja, pač pa gre za pravni pojem, v ostalih primerih pa le za prekoračitev meja svobode govora. Preprečevanje tega ni v domeni države, pač pa civilne družbe, je prepričan.

Tudi po besedah zgodovinarja Luke Lisjaka Gabrijelčiča obstaja nevarnost, da o sovražnem govoru govorimo izključno s pravnega vidika, pozabljamo pa na družbenega. Kot je poudaril, je glavna odgovornost na civilni družbi, da izolira govor, ki je neprimeren. Pretiran poseg države kot nadomestek za to regulacijo pa utegne biti zelo kontraproduktiven, je dodal.

Na današnjem posvetu je bilo slišati tudi pozive, naj se politika jasneje opredeli do pojavov sovražnega govora. Odvetnik Rok Čeferin je denimo opozoril, da bodo, če bo sovražni govor eskaliral v nasilje, »za to krivi tako tisti, ki so spodbujali k nasilju, kot tisti, ki niso ničesar storili, da se to ne bi zgodilo, in so molčali, ko bi se morali oglasiti«. Direktor za demokratično participacijo pri Svetu Evrope Matjaž Gruden pa je neposredno pozval predsednika republike, naj bo bi pri obsojanju sovražnega govora aktivnejši in jasnejši.

Prav tako so nekateri udeleženci opozarjali na vlogo medijev. Predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek je poudarila, da je v Sloveniji še vedno veliko dobrih, odgovornih in profesionalnih novinarjev in medijev, so pa tudi mediji, ki so v lasti ali blizu političnim strankam ter so s širjenjem sovraštva, rasizma in homofobije poteptali novinarske standarde.

Predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič pa po drugi strani opozarja, da se morata država in politika v zadeve, povezane s svobodo izražanja, čim manj vmešavati. »Sicer lahko postane boj proti sovražnemu govoru zdravilo, ki je bolj nevarno od bolezni in lahko v končni fazi tudi pokonča pacienta,« je dodal.

Predsednik republike ob koncu posveta ni želel delati zaključkov, je pa ugotovil, da je bilo danes slišati zelo različna mnenja, a nikoli na žaljiv, kaj šele sovražen način. »Kar daje vedeti, da se je mogoče tudi o zelo različnih pogledih pogovarjati na spoštljiv način,« je zaključil Pahor.