Poziv uredništvom k odgovornejšemu moderiranju komentarjev na družbenih omrežjih

Društvo novinarjev Slovenije poziva uredništva slovenskih medijev, naj etična pravila in profesionalne standarde zagotovijo tudi v komentarjih pod objavami na svojih uradnih profilih na družbenih omrežjih.

V komentarjih pod objavami uradnih profilov slovenskih medijev je namreč prepogosto mogoče zaslediti žaljive zapise, pa tudi razkrivanje osebnih podatkov žrtev kaznivih dejanj.

Zakon o medijih v 9. členu določa, da mora izdajatelj, ki v okviru medija dovoljuje komentiranje javnosti, oblikovati pravila za komentiranje ter jih javno objaviti na primernem mestu v mediju. Komentar, ki ni v skladu z objavljenimi pravili, mora biti umaknjen v najkrajšem možnem času po prijavi oziroma najpozneje v enem delovnem dnevu po prijavi.

Kodeks novinarjev Slovenije v 16. členu določa, da odgovorni urednik odgovarja za vsebino komentarjev in drugega avdiovizualnega materiala bralcev, poslušalcev ali gledalcev. Odgovorni urednik oblikuje pravila za izbiro in vključitev komentarjev. Komentar, ki ni v skladu z objavljenimi pravili, mora biti v najkrajšem času umaknjen.

Ob tem v DNS uredništva pozivamo, naj določbe novinarskega kodeksa upoštevajo tudi pri svojih objavah na družbenih omrežjih in v komentarjih, ki jih bralci zapišejo pod temi objavami.

Tudi za objave na družbenih omrežjih za novinarje in urednike veljajo enaka etična pravila kot sicer, med njimi:

– da se morajo izogibati narodnostnim, rasnim, spolnim in drugim stereotipom ter podrobnostim, ki so povezane s spolnimi nagnjenji, invalidnostjo, fizičnim videzom, socialnim položajem ali drugimi osebnimi okoliščinami posameznikov in skupin (20. člen kodeksa);

– da je spodbujanje k nasilju, širjenje sovraštva in nestrpnosti ter druge oblike sovražnega govora nedopustno. Novinar jih ne sme dopustiti, če pa to ni mogoče, se mora nanje nemudoma odzvati oziroma jih obsoditi (21. člen kodeksa);

– da novinar v prispevkih o spolnih zlorabah in družinskih tragedijah ne sme razkriti identitete žrtev in njihovih svojcev niti identitete storilcev, kadar bi s tem razkril identiteto žrtev. Enako velja za prispevke o drugih kaznivih dejanjih, če so vanje vpleteni mladoletniki. Identiteto lahko razkrije s soglasjem polnoletne žrtve (22. člen kodeksa);

– da novinar o samomoru in poskusu samomora poroča le, če to narekuje javni interes. Pri tem vzroke in okoliščine samomora ali poskusa samomora navaja previdno. Ne navaja metode in kraja dejanja. Identiteto osebe, ki je storila ali poskusila storiti samomor, razkrije le, če za to obstaja javni interes (23. člen kodeksa).

Zavedamo se, da mnoga uredništva nimajo kadrovskih kapacitet, da bi lahko zagotovila stalni nadzor in moderiranje komentarjev. Zato uredništva pozivamo, naj v primerih člankov z občutljivimi vsebinami (spolne zlorabe, vpletenost otrok in mladoletnikov v kazniva dejanja, samomori, nasilje v družini … ) možnost komentiranja blokirajo ali premislijo, katere vsebine so sploh primerne za širjenje prek družbenih omrežij, ki jih bralci dojemajo in spremljajo drugače kot spremljajo prispevke, objavljene na portalih resnih medijev, v časopisih, na radiu in televiziji.

Podobno svetujemo v primerih vsebin, ki bi lahko v komentarjih sprožile sovražni govor in nestrpnost.