Predlog zakona o STA z birokratskimi ovirami in nesmiselnimi omejitvami

Ministrstvo za kulturo je v vladni postopek poslalo nov predlog zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA). Da STA nov zakon potrebuje, tako na agenciji kot na Društvu novinarjev Slovenije poudarjamo že več let, najbolj glasno pa, odkar je vlada Janeza Janše za več kot 300 dni ustavila financiranje agencije. Pred propadom so jo morali rešiti državljani  z donacijami.

Zato smo pričakovali, da bo novi zakon prinesel agenciji zlasti dodatne varovalke pred samovoljno ustavitvijo financiranja. Zdi pa se, da ji namesto tega več kot leto dni po javni razpravi in zaključku dela delovne skupine za prenovo, zakon prinaša dodatne birokratske ovire in nesmiselne omejitve.

Že v lanski javni razpravi smo opozarjali na neutemeljeno skrajševanje mandata direktorja STA in tudi na zelo tvegane določbe, ki so bile vmes že izključene iz zakona, a se vanj vračajo, o preverjanju potrebe po obstoju gospodarske javne službe informiranja vsakih 10 let. Pri čemer ni jasno, na podlagi katerih kriterijev bo ta presoja opravljena.

Predlagatelji pri tem vztrajajo, da je podlaga, ki terja tako presojo, sklep Evropske komisije iz leta 2011, zanemarijo pa, da je bil vmes (tudi zaradi primera začasne ukinitve financiranja STA) sprejet evropski Akt o svobodi medijev. Slednji državam članicam nalaga, da morajo zagotoviti, da so ponudniki javnih medijskih storitev upravičeni do preglednih in objektivnih postopkov financiranja, ki zagotavljajo ustrezna in stabilna finančna sredstva za opravljanje njihove naloge javne službe ter omogočajo predvidljivost njihovih procesov načrtovanja in razvoj v okviru njihove naloge javne službe.

Tako financiranje bi moralo biti po možnosti določeno in dodeljeno na večletni osnovi, piše v evropskem aktu. Kar je še nekaj, česar predlagatelj ni upošteval, saj zakon predvideva letno financiranje na podlagi podpisa vsakoletne pogodbe s pristojnim ministrstvom.

Namesto tega se v zakonu naenkrat pojavlja omejitev dolžine agencijskih novic na 3.000 znakov. Zakaj bi z zakonom omejevali obseg informacij v posamezni novici in s tem posegali na področje novinarske in uredniške avtonomije, nam ni niti najmanj jasno.

Zakon prav tako predvideva, da agencija obseg gospodarske javne službe načrtuje na podlagi povprečij produkcije na tedenski ravni, in to celo na posameznih vsebinskih področjih za tri leta nazaj.  Sprašujemo se, kako bi to lahko koristilo agenciji, ki je financirana na letni ravni, na podlagi letne produkcije.

Ostaja tudi določba, do katere smo bili že kritični, in sicer, da cenike za storitve gospodarske javne službe potrjuje vlada in ne nadzorni svet agencije.

Zdi se, da želi zakonodajalec agencijo spremeniti v nekakšno birokratsko, togo organizacijo javnega sektorja, namesto, da bi ji zakon omogočil in jo podprl pri tem, da ostane razvojno naravnana in odzivna na potrebe medijskega trga, zaradi katerih je konec koncev ustanovljena, in da se ukvarja s kakovostjo vsebin, ne njihovim štetjem.

In še: Ministrstvo predlaga vladi, naj predlog zakona pošlje v Državni zbor po nujnem postopku. Razumemo, da se mudi. Res se. A od javne razprave je minilo leto in pol, zato ne moremo mimo dejstva, da se je predlagatelj sam spravil v časovno zanko in situacijo, ko obstaja bojazen, da bo treba na vrat na nos spet sprejeti pomanjkljiv zakon. Da se to ne bi zgodilo, pozivamo k vnovičnemu, a hitremu premisleku o posameznih določbah.