Prisotnost v Bruslju ni pogoj
Evropska unija je v očeh mnogih nerazumljiva in oddaljena politična ter gospodarska tvorba. Delno so za takšen odnos do Unije krivi mediji, je prepričana Paola Buonadonna, sedaj svetovalka za komuniciranje. Zbrane na letošnjem medijskem festivalu je govornica nagovorila: »Tu sem, da vam povem, da Evropska unija obstaja, mi jo pa ignoriramo«.
»Sem Evropejka. In pripadam generaciji, ki je z EU pridobila možnost do svobodnega gibanja. Danes je to samoumevno dejstvo, kakor tudi z Unijo povezane pravice in zagotovljeni minimalni standardi,« je poudarila Paola. Ob tem je opozorila, da nič ni večno, in dodala, da naj bi pomanjkanje informacij ter nepravilno poročanje medijev in vlad ogrožalo evropski konsenz.
Za »hladen« odnos državljanov članic do EU je okrivila politike in medije. Za slednje meni, da zaradi svoje nevednosti pogosto širijo laži, o prvih pa je povedala: »Nacionalni politiki bodo vedno lagali o odločitvah v Bruslju. Če je odločitev za državljane dobra, bodo rekli, da so za to zaslužni oni, če pa bo sprejeta odločitev sporna, potem bo zanjo kriva Evropska unija. Po srcu sem še vedno novinarka in želim, da se resnica pove.«
Paola je bila novinarka BBC predvsem za evropske zadeve in predstavnica za stike z javnostmi na predstavništvu evropskega parlamenta v Veliki Britaniji. Opazila je, da se je v Bruslju zmanjšalo število novinarjev, še posebej evropskih, na drugi strani pa je zaskrbljujoče naraslo število lobistov. »V 90-ih je bilo registriranih 100 lobistov, danes več kot 5000,« je navedla številke.
Priznava, da je manjše število novinarjev v prestolnici Belgije posledica predvsem gospodarske krize in naraščajočega evroskepticizma ter prepričanja, da Evropska unija nobenega ne zanima. »Komisarji in evropski politiki res niso superzvezde, o katerih bi želeli vsi slišati. Zato bi se morale evropske zgodbe državljanom predstaviti preko njim znanih politikov in komisarjev ter v povezavi z njihovo državo. Nikoli pa ni ene zgodbe za vse! Nimamo enotnega evropskega mnenja, to je tudi lepo, ne smemo biti vsi enaki, in vendar smo lahko skupaj,« je izpostavila.
K temu je dodala, da je o delu evropskih institucij enostavno poročati, saj so na spletu številni podatki, najrazličnejši dokumenti in analize, tako da prisotnost v Bruslju ni pogoj. »Treba je zgolj vedeti, kdo kaj opravlja, si pridobiti kontakte. Če ima nekdo telefonsko številko zgolj ene evropske pisarne, naj ne misli, da že ima vse potrebno za prispevek,« je še opozorila Paola na odru lutkovnega gledališča.